Hydros in pneumos.

Nestisljivost in stisljivost.

Voda je polnilo hidravličnih sistemov, v praksi se uporablja hidravlično olje. Vsi vemo, da nam hidravlika omogoča ustvarjanje izjemnih sil, kar se v praksi vidi pri stiskalnicah, bagrih in drugih strojih. Tekočina oz. ‘voda’ v hidravličnem sistemu je to, kar je palica pri vzvodu.

Zrak je polnilo pnevmatičnih sistemov, v praksi se uporablja zrak, vodna para, redko kaj drugega. Pnevmatika je odlična za blaženje sil. V praksi se pnevmatični princip uporablja, ja, pri pnevmatičnem vzmetenju, blažilcih, sistemih za odpiranje vrat.

Bolj zanimivo je, ko se sistema povežeta. Primer je motor z notranjim izgorevanjem. V cilinder se vbrizga gorivo, tekočina, ter zrak. Bat to zmes stisne in nato pride do vžiga. Eksplozija vso tekočino pretvori v pline, ki bat potisnejo stran.

Drug primer je človeško telo. Krvožilje. Primarni cikel krvi se začne z izbrizgom krvi v aorto, od tam pa skozi telo do kapilar, s tem do vsake celice, ter nato nazaj po venah v srce. To je konec hidravličnega cikla. Nato gre kri v sekundarni cikel. Oz srca v pljuča, do pljučnih mešičkov, kjer se obogati s kisikom, od tam pa nazaj v srce, na začetek. To je konec pnevmatičnega cikla.

Taisti princip dveh sistemov, vode in zraka se pojavlja v umetnosti. Koncert za klavir in violino. Klavir je kri, ‘voda’. Ciklično valuje, daje ritem, je podstat. Violina so pljuča, ‘zrak’. Violina poje. Enako je pri sodobi glasbi. Bas kitara je ritem, ‘voda’, solo kitara je pevka, ‘zrak’.

In taisti princip se pojavlja v poslu. Proizvodnja, tehnologija, naravoslovni del posla je baza, podstat, ‘voda’. Prodaja, marketing, razvoj, kadrovanje, celotno družboslovje v firmi, to je pesem, je ‘zrak’.

Voda in zrak.

Stabilno in kreativno.