Ne bo govora o monarhih, ampak o načinu doseganja rezultatov v podjetjih, ter posredno o vodenju. Temo odpiram na predlog Danila v komentarju na moj prejšnji zapis. Zanimalo ga je, kaj si mislim o poslovnem izobraževanju in svetovanju.

Temo svetovanja puščam ob strani, se pa tule lotevam izobraževanja, vendar ne skozi prizmo izobraževanja, ampak skozi prizmo namena izobraževanja.

C.A.R so kratice za kompetence, aktivnosti in rezultate.

Metodologijo sem spoznal na akademiji prodajnega vodenja Mercury International, kjer sicer to tematiko imenujejo RAK, a mi je CAR, bolj všeč. Bolje zveni, bolje asociira.

V poslu želimo seveda doseči rezultate. Sicer posel ni posel. Vendar je zgolj zahteva za doseganjem rezultatov premalo, da bi si le te zagotovili dolgoročno. Nujen predpogoj za rezultate so aktivnosti. A tudi te niso dovolj. Aktivnosti so po domače delo in samo od dela pač ni mogoče obogateti, delo mora biti tudi smiselno in učinkovito. Da bi to dosegli, pa je nujen razvoj kompetenc. Beri: znanj in veščin.

Poslovno izobraževanje širi področje kompetenc. Večinoma se podjetja premalo zavedajo tega, kako pomembno je dovolj zgodnje in zadostno usposabljanje kadra, ampak se tega zavedo šele, ko je pozno. Pozno je v Sloveniji recimo za cel kup panog, skupen imenovalec nizkih kompetenc pa je nizka dodana vrednost na zaposlenega. In obratno, skupen imenovalec dobrih podjetij z odličnim razvojem kompetence je visoka dodana vrednost. Karkoli znaša manj kot 40.000 EUR na leto na zaposlenega je slabo. V Sloveniji je pod 40.000 EUR na leto na zaposlenega po moji grobi oceni 70% podjetij. O tem veliko ve Boštjan Ložar, strateški svetovalec in moj prijatelj, ki ves čas pridiga o pomembnosti dodane vrednosti. Dobra pa so šele tista podjetja, ki presegajo 60.000 EUR na leto na zaposlenega.

Panoga proizvodnje oblačil je imela v 2008 dodano vrednost na zaposlenega 12.000 EUR, vir: stat.si. Pozor, iz dodane vrednost podjetje plačuje vse svoje stroške, ki niso neposredni nabavni strošek za prodano blago. Torej, v 12.000 EUR mora ena Mura stlačit 12 plač, regres, potem pa še plačilo vse elektrike, vseh strojev, vseh kreditov, vseh najemov in tako naprej. A slučajno koga čudi, da so propadli?

Na drugi strani, je panoga, ki je leta 2008 zaslužila največ na zaposlenega: energetika, z 90.000 EUR na zaposlenega. Se čudimo? Takoj za njo so nepremičnine (leto 2008!) in informacijske tehnologije.

Za vse skupaj je graf tule:

Seveda dodana vrednost ne nastane samo kot posledica izobraževanja, vendar je značilno, da se le s fokusom na prodajo (rezultate) ne moreš prebiti na visok nivo dodane vrednosti na zaposlenega. Eno najbolj naprednih podjetij na tem področju v Sloveniji je zagotovo Trimo. Trimo je “world-class”. Kar ga dela “world-class” je pravilna sprega vseh treh faktorjev, torej razvoja kompetenc, učinkovitih aktivnosti in doseganja rezultatov.

Moje osebne izkušnje glede poslovnega izobraževanja so naslednje. Imam MBA z Bleda, naredil sem omenjeno akademijo prodajnega vodenja Mercuryja, naredil sem znanstveni magisterij iz outsourcinga marketinga tudi z Bleda, redno obiskujem SMK, tudi sicer se udeležujem dogodkov Društva za marketing, hodim tudi na dogodke, ki jih organizira Aleš Lisac, berem kup enih poslovnih knjig (seveda tudi drugih, tukaj moram res posvariti pred monokulturno izobrazbo). Zelo pomemben del izobraževanja pa so tudi predavanja. Skoraj ni boljšega način izobraževanja, kot je priprava na predavanja in odgovori na vprašanja udeležencev, ali bralcev. In konec koncev, ta blog je v prvi vrsti orodje za ostrenje mojega uma ter moje izrazno platno, v drugi vrsti pa je tudi način za moj social networking, kjer sem sicer zelo selektiven, kar vas večina tule tudi kar dobro ve. Kdor pa ne, pa naj me poišče na frisbuku.