Zadnjič sem, menda precej uspešno, pisal o izobraževanju, danes bom pa še o svetovanju.

Svetovanje je precenjeno.

Problem svetovanja je, da se v okviru le tega prepogosto prodaja preveč megle. Fogmakers united. Še več, celo najboljši svetovalci se zavedajo narave svojega posla in pravijo, da v tem poslu ne šteje le vsebina, ampak tudi forma, celo uni-forma. Uniforms united.

Tako ena od svetovalskih anekdot pravi, da honorar svetovalca ustreza tresenju mize pri naročniku, ko nanjo odložiš svetovalsko poročilo. Beri: “The fatter, the better.”

Pa vendar, dobri svetovalci so neprecenljivi. Pa ne le dobri, tudi slabi imajo pomembno vlogo. Širijo informacije. Information united (heh, tu ni množine :-).

Sam sem se na svetovalsko pot formalno podal, ko sem odkorakal iz agencije, vendar sem ob tem kot prvo in najpomemnejše vodilo sam sebi postavil dejstvo, da še vsaj pet let ne bom mogel nikomur reči, da sem svetovalec. Svetovalec pač ne moreš biti brez izkušenj in, še pomembneje, referenc. References united.

Kljub temu, da sem danes svetovalec na mimovrste in na Tušu, ter da sem vmes delal še za Deloitte, pred tem za GA, da sem kolegu pomagal priti na A.T. Kearney, ter da je moj mentor pri magistrski najbolj znani slovenski konzultant Andrej Vizjak, še vedno ne morem hoditi naokoli po svetu in trditi, da sem svetovalec. Ker nočem izpasti kot prodajalec megle.

Dober svetovalec je podaljšek dobrega naročnika. Dober svetovalec ima dobre naročnike, dober naročnik ima dobre svetovalce. Dober naročnik nažene slabega svetovalca, dober svetovalec odkoraka od slabih naročnikov.

In kaj sploh dela dober svetovalec?

Posluša. Posluša. Posluša. Sprašuje. Posluša. Pove. Posluša.

Počne seveda celo vrsto reči. Predvsem pa iz podatkovnega kaosa poskuša ustvariti informacijski red, obenem pa je sposoben premikati tisto, kar je najtežje. Premika misli v glavi. Premika prepričanja.

Če Mohamed noče k gori in gre zato gora k Mohamedu, to ne velja nujno za Bineta, Juga, Mirka, Zorana in ostale znalce. Njih, ali njim podrejene odpelje k tej pregovorni gori.

Btw1: a ste vedeli, da možgani s svojimi 2% teže, skurijo 25% energije v organizmu?

Btw2: a ste vedeli, da za dobro delovanje možganov ni bistveno število nevronskih celic, ampak je veliko pomembnejša gostota oskrbnega tkiva, t.i. glialnih celic? Možgani so zelo lačna zverina in delajo bolje, če imajo kaj jesti, zato njihova dobra oskrba šteje več kot nekakšna inherentna pamet.

Ok, cut the crap.

Pojma nimam, kaj je dobro svetovanje, oziroma ga prepoznam post festum. Po slovesu, po rezultatih. Še več, celo mislim, da je velika večina svetovanja podoben crap, kot je crap vodenje podjetij. Redke redke so izjeme, ki zares vedo, kaj počnejo. Vsi ostali pa jadrajo po filingu. Prepogosto po črednem filingu. Ker če to ne bi bilo res, potem recesij ne bi bilo.

In še o plačah. Svetovalci stanejo od 500 €/dan navzgor.  Bolj uveljavljeni slovenski računajo od 1.500 do 3.000 €/dan. Najdražje svetovanje, iz izkušnje, ki mi jo je zaupala znana Slovenka, je 20.000 €/dan. Preveč? Premalo?

Osebno zase pravim, da bodisi računam 0 ali pa veliko. Če zaračunam nek vmesni znesek, si kvarim ceno, zato je bolje, da je zastonj.