Moj odgovor je seveda ne.
A menda se v Sloveniji najde kar precej zlasti mladih, ki trdijo točno to. PaucStadt mi je pri tem dal iztočnico in zato te, dragi kolega, pozivam h komentarju. Opiši, v kakšnem kontekstu tvoji prijatelji pritrjujejo naslovu tega zapisa.
Ali je distributer Continental film vedel, da bodo odzivi taki? Ne vem. Zato pozivam Anito Bećić, za nas ta-glavno na Con-filmu, da nam pomaga najti ta odgovor. Anita, bo šlo? Kakšna so bila tvoja pričakovanja, kako nasploh distributer oceni trg preden pride s filmom “ven”?
–
Kaj si o filmu mislite vi, dragi iTIVIjevci in tudi ostali obiskovalci? Je tudi vas prevzel? Tu za komentar posebej prosim Nadjo, našo vodjo nabave.
–
Tokratni malo drugačni zapis si bom dovoli prvi komentirati sam, tam notri je namreč moje mnenje o tem filmu. Enak komentar najdete tudi pri podrobnem opisu filma 300 na spletni strani iTIVI (to vidite samo registrirani uporabniki ). S tem vas tudi pozivam, da če že uporabljate iTIVI, dajte filme tudi komentirat. Kmalu, res kmalu se vam bo to tudi poznalo. Kako? Hja, to vem pa samo jaz, pa naša Mateja, ki skrbi za naročnike 😉 Mateja, tudi tvoj komentar pričakujem.
–
Vsi vabljeni h komentarjem.
Pingback: 1001 FILM » Objave » C’era una volta il West (1968)
September 21, 2007 at 21:39
@robert79
Omenjaš Braveheart. Končno, res končno smo ga dobili tudi na iTIVIju. Dobili smo tudi Moje pesmi, moje sanje. Pa Amadeusa.
Vrsta filmov, ki jih želimo dodati je še dolga …
Hvala za komentar na temo ‘več virov dobave’.
September 21, 2007 at 10:39
Aa, mislim, da je naslovno vprašanje retorično. 🙂
Pravi razmislek se skriva že v prvem komentarju. Film zrcali razvoj pop kulture. Je to žalostno, ni žalostno, je težko soditi. Bolj važno je, da nam ostaja več virov dobave filmov, da lahko vsak uživa po svojem okusu.
September 21, 2007 at 10:19
Tudi moj odgovor je ne, odločen NE. Že tehnično sorodni Sin City je dosti boljši, pa tudi tisti ni ne vem kako pomenljiv film … Trije filmi, ki so lahko dosti prej kandidati za najboljši film: 7 samurajev, Braveheart, Pleše z volkovi.
September 14, 2007 at 21:12
No, res ni tisti pravi zgodovinski film, a nekateri ga štejejo prav v to kategorijo 😉
Lepo, da smo se spomnili na strip. Meni se recimo strip veliko bolje dopade kot pa sam film.
September 14, 2007 at 09:23
Treba je doddat da 300 NI zgodovinski film, namreč film po stripu, zato je v ni iskati zgodovinske natanćnosti.
September 13, 2007 at 17:02
300. Težko pričakovan film, a z moje strani težko razočaranje.
A naj se najprej obregnem na prošnjo avtorja zgornjih vrstic. Da, kar nekaj mojih kolegov je film opisalo, kot nekaj izjemnega, čudovitega, skratka popolnega. Res je, nekateri so šli celo tako daleč, da so omenjeni film kar takoj razglasili za najboljši film vseh časov. Pretiravanje? Hudo pretiravanje. Ampak ok, temu filmu so take kvalitete pripisovali tisti, ki še niso videli dobrih zgodovinskih filmov. Tisti, ki še niso videli Ben Hur-a. Tisti, ki pač nimajo veliko filmske podlage.
Ja, film 300 sem težko pričakoval, po ogledu sem bil hudo razočaran. Namreč, žal gre v filmu plus točke iskati le na tehniki snemanja, zeleni zaslon pač dela čudeže. Fotografiji kapo dol. Film je posnet izjemno in meni so se tu sline zagotovo cedile. Takisto bi rekel za nekatere izjemne prizore bojevanja. Vse ostalo gre pri meni v pozabo.
Definitivno je tole tipični primer filma, kjer ustvarjalci gledajo le na sam izgled, na vsebino bolj malo. Drugače ne bi bilo toliko zgodovinskih lukenj, drugače ne bi bilo tako plitvih dialogov, ki svojo globino iščejo na napačnem kraju, drugače ne bi za glavnega bad guy-a izbrali tega igralca kot so ga.
Film, kjer glavno noto igra nasilje, ampak hej, če so že postavili nasilje pred vse ostalo, potem bi pa tudi to lahko bolje speljali.
Z moje strani hud minus, ljudem, ki pa film opisujejo kot najboljši film vseh časov pa rečem le, OGLEJTE SI RES DOBRE ZGODOVINSKE FILME.
September 13, 2007 at 09:31
Sama 300-tke tudi ne bi uvrstila med svojih Top 10, verjetno niti ne med Top 20, saj imam raje drugačne oblike filmskih izpovedi, ki temeljijo na bolj enostavnih zgodbah, z veliko čustvi, ki ti dajo na koncu tudi misliti (Billy Elliot, Najini mostovi, Zgubljeno s prevodom, Motoristov dnevnik, Vse o moji materi, itd.)
Je pa definitivno nekaj posebnega in ko 300-ko gledaš v kinu, je vtis, ki ti ga pusti, še toliko bolj močan. Nekateri prizori so res čista poezija, vendar zame z rahlim priokusom, saj veš, da je bil celoten film računalniško generiran.
Najbolj me je fasciniral prikaz špartanske mentalitete, saj sem si jih sama pri urah zgodovine predstavljala točno take – nepopustljive, ponosne, divje in malo nore.. Lena Headey pa je bila kot v vlogi kraljice Gorgo popolno dopolnilo k Leonidasovi neomajnosti in v vlogi matere ravno prava protiutež vsej moški agresivnosti.
Poglejte si jo še preden dokončno pridobi kulten status in se izognite prihajajočemu navalu! 🙂
September 12, 2007 at 21:23
Vsekakor ni najboljši film vseh časov, je pa film, za katerega sem bila prepričana, da ga ne bom gledala.
Celo oseba, ki me najbolj pozna, mi je napovedala, da mi film ne bo všeč…ampak neverjetno – film mi je ugajal in ne boste verjeli, da sem ga pogledala brez vmesnega dremeža (običajno med filmom zadremam).
Torej tema vojskovanja, ob kateri me je najprej kar malce zmrazilo, je zame v tem filmu prikazana slikovito, vendar tudi pretirano krvave prizore ne doživiš na ta način, kajti vse je lepo zavito v epsko pripoved.
Mogoče manjka kanček čustev?
No, v tem filmu ni prostora za čustva. Vendar na koncu filma bi najbrž vsak moški priznal, da bi si ob sebi želel tako samozavestno in odločno žensko, ki stoji svojem moškemu ob strani.
September 12, 2007 at 16:33
Film je poetični povzetek tega, kar se v filmih zadnjih 10 let privzema že kot čisto normalno, je poezija nasilja.
Kljub temu film zaradi posebne slikovne, še bolj pa zaradi redko uporabljene pripovedne forme, ponuja veliko novega in zanimivega.
Osebno stavim na sceno, kjer ženska orakelj pleše s tančico po zraku preden Leonidasu pove, naj se v bitko pri Termopilah raje ne poda. Leonidas je ne upošteva in film se lahko začne…