Na predavanju Marka Pogačnika ta ponedeljek v Cankarjevem domu sem med drugimi slišal tudi reinterpretacijo pravljice o Zlatorogu.

Zlatorog je v planinskem raju Komne in Jezerske doline pasel bele koze, last dobrih belih vil, ki so pomagale vsem siromakom. Zlatorog je bil tudi varuh neizmernih zakladov v gori Bogatin, ki se vzpenja ob Komni. Ključ do zakladov so bili njegovi zlati rogovi.

Glavna zgodba sicer govori o tem, kako je Lovec skušal do rogov in s tem do zakladov priti z ubojem Zlatoroga, a se mu je ta maščeval in ga je pahnil v prepad, a ta zapis ne govori o glavni zgodbi.

Namesto na silo je do zakladov prišel Lah, ki Zlatoroga ni nameraval ubiti, marveč ga je raje opazoval. Tako je ugotovil, kje si Zlatorog brusi svoje roge in je tam našel odkrušek zlate roževine.

Ta odkrušek je bil ključ, s katerim je odklenil vhod do Bogatinovih zakladov. Zgodba še pravi, da se je Lah celo življenje vračal in z Bogatina vsakič odnesel polno vrečo dragocenosti.

Mit ni le zgodba za otroke, ampak se je ohranil, ker nam nekaj sporoča. Tako je neizčrpni zaklad pravzaprav na voljo vsakemu. Ta zaklad je informacija. Informacija je samoobnavljajoč in neizčrpen vir bogastva. Kar pa je potrebno, je potrpljenje in spoštovanje, edina popotnika s katerima je moč od Zlatoroga dobiti ključ.

Ta metafora je še kako resnična v današnjem svetu. Nanaša pa se lahko tudi na področje poslovne analitike. Večina podatkov v analizi prodaje, stroškov, poslovanja, strank ali trgov, je navidez enostavnih in se zdijo nekako razumljivi. A ko pogledaš v drobovje, ugotoviš, da je v še tako majhnih poslovnih sistemih toliko posebnosti, da le najbolj potrpežljivi in spoštovanja polni analitiki pridejo do zlatih zrn. In ko enkrat prideš tja, jim ni konca. To je bistvo in cilj analitike, a večino iskalcev čaka usoda nesrečnega Lovca.

Če bi želeli o pravih zakladih, ki jih skriva Zlatorog, vedeti več, se oglasite pri Marandu, kjer se z analitiko ukvarja nekaj res srčnih ljudi.