Zadnjič se je pri meni oglasila kolegica Mojca. Ena najboljših tržnic, kar jih poznam. Pa ji tega takole napočez ne bi pripisal. Ma kje, saj se ne udeležuje raznih Sofizmov, Drumizmov, Sozizmov, Dmsizmov, Smkizmov in kar je še podobne svojati. Jaz se, kar verjetno tudi kaj pove o meni. A tole ni ne zgodba o Mojci, niti ne o meni, ampak o kuri. In.
Jajcu.
Kaj je torej prej? Da ne bi zašli v filozofijo, dajmo tole vprašanje aplicirat. Na marketinški projekt, ki rabi denar, da se zaštarta, ker potem že lahko ustvari denar, a denarja ne more ustvariti, dokler se ne zaštarta. Čisti vezalkovlečni podvig, aka bootstraping, kot mu rečejo fantje, ki mislijo, da je edini način, da poženeš, aka startupiraš projekt ta, da se usedeš pred platno za ustvarjanje poslovnih modelov, aka business model canvas, se srečaš z Blankovimi 4 koraki do razsvetljenja, aka epifanije, pa še kar je takega.
Gostobesednost preč, gremo k problemu.
Kaj je pred. Gnar al stvar?
No, sugeriram, da ne eno ne drugo, oziroma oboje hkrati. Kak to mislš, Cuzi?
Pa glej. Če misliš, da rabiš 10K, pa jih očitno ne moreš dobiti kar jutri, potem začni s 100 brez K, pa prični delati. Sestankovati. Načrtovati. Se učiti. Lobirati. Pa potem porabiš še naslednjih 100 brez K, pa še naslednjih 343,20, pa tako naprej, a zagotovo ne kar 10K. In se začne premikati.
Vem. Večina bi raje 10K, pa bi se potem res začelo dogajati. Pih. Ko sem šel prvič takole naokoli, mi je ta prvi ponudil 50K, pa mi je še danes žal. Saj veste, zvesti bralci tega bloga, o čem govorim. Boljši, veliko boljši način je, da gredo stvari s tisto hitrostjo, ki jo imate v sklepih. Takrat, pred 8 leti je bilo zame res 50K na prvem sestanku, ampak danes, tudi zavoljo tistega, veliko raje začnem s 100 brez K. Pa delam. Se učim. Pišem. Načrtujem. Se spet učim. Se pogovarjam. Pijem kavo. Veliko kave. Pa spim. Pa se učim. Pa pijem kavo. Viski. No, pa spet delam. Aja, saj to vse prej je bilo delo, razen viskija.
Kakorkoli. Ne kura, ne jajce, ampak naravna hitrost. Ta bolj telentirani in srečni boste zbrali 100K kot bi mignil, ta manj prebrisani in srečni, pa bodite še bolj prebrisani, kajti srečo itak že imate. Kajti povem vam, ni je večje sreče, kot to, da delaš to kar imaš rad in za kar te niti nobeden ne rabi plačati zato, da bi delal. In bil srečen. Če tega ne delate zaradi sreče, pa mrš u pi*** (redko videna cenzura na tem blogu) mate****.
Ok. Gnar ne. Ampak če gnarja ni, kdaj potem pride na vrsto stvar?
Pa saj to ti pravim. Če delaš, kar imaš rad, potem je stvar že na vrsti. Nastaja. Najprej v tvoji glavi, ko bo pa tam hiša stala pokonci, jo bo pa prestaviti v realnost precej lažje. Zatorej delaj, se uči, se pogovarjaj, načrtuj, pij kavo. Pa seksat ne pozabi. Sprošča.
Tako. Kura ali jajce?
Jajce!
February 5, 2014 at 14:03
Super napisano! Napaka prehitrega financiranja vodi v t.i. “faceplant” (oz. padec na obraz) http://organizationalphysics.com/2011/10/21/the-3-strategic-follies/