Prejšnji teden sem imel toliko predavanj, kot že dolgo ne. Pa ne, da bi jih poslušal, predavatelj sem bil kar jaz.

Najprej sem se v torek 29.1. s prispevkom ‘Napovedovanje vrednosti strank za poslovno odločanje – primer iTIVI‘ udeležil marketinškega fokusa. Vsebina prispevka na zelo poenostavljen način razlaga, kako na osnovi le nekaj mesecev podatkov sklepamo o tem, koliko časa bo neka začetna skupina uporabnikov ostala pri nas. Ne glede na poenostavljenost, sem po predavanju slišal kritiko na račun tega, da sem publiki ponudil morebiti prezahtevno snov. Tu lahko rečem le to, da je pravi model, ki ga imamo v iTIVIju razvitega, bolj kompleksen, ter da je to kljub temu še zelo daleč od kakšne težke matematike. Bistvo je v koristnosti, kolega Jaka bi rekel utilitarnosti. Nam koristi, to je vse, kar šteje.

Dan kasneje sem skupaj s Primožem Hvalo predaval na delavnici ‘Kako do marketinške strategije – od A do Ž’, v organizaciji Poslovne akademije Financ. Delavnica je trajala od 9. do 15. ure in je bila kar precejšen zalogaj s stališča priprave. Na približno 90 strani prosojnic sva spravila najin okvir za pripravo strategije, ki sva ga podprla z vrsto primerov in nalog. S potekom delavnice sem bil zelo zadovoljen, dobila pa sva tudi veliko pozitivnih odzivov. Pravzaprav me je nekoliko zmotila le okrogla miza, na katero sva povabila Igorja Ariha, Meto Marinšek in Mitjo Petroviča. Mislim namreč, da s Primožem nisva uspela iz sogovornikov izvleči dovolj ‘neoglaševalskih’ izjav. Ena glavnih tez delavnice je bila namreč ta, da oglaševanje ni enako marketing in da je potrebno pri marketinški strategiji poskrbeti za vrsto drugih reči, ter da je oglaševanje šele zadnji člen v verigi in da ločeno od ostalih danes preprosto ne deluje več.

V četrtek sem predaval še na Net konferenci. Moje predavanje je imelo naslov ‘Finančni bootstrapping, ali kako iz ideje narediti denar.‘ Predavanje je bilo zaradi značilne geekovske publike še posebej sproščeno, pa tudi zabavno. Komentar po predavanju je bil, da zaradi količine zbranega denarja, nad 200k€, sploh ne moremo govoriti o bootstrappingu. S to tezo se ne strinjam. Kaže pa na to, da znamo Slovenci razmišljati predvsem v zneskih, ki odražajo našo majhnost. Brez razmisleka o cifrah, ki bi nam omogočile prodor na tuje trge, govorimo o nekaj mio€, dejansko ni mogoče računati na to, da bi lahko kdaj delali velike zgodbe. Kaj pa vem, morda napihujem celo zgodbo, ampak vseeno ne vidim razloga, zakaj se ne bi imeli podjetniki v svojih projekcijah pravice dotakniti zneskov kot so milijon EUR ali pa magari 10 milijonov EUR. Je to morda zločin?

Kakorkoli že, ugotavljam, da v predavanjih uživam. Izjemno. Predavanj sem se veselil že cel mesec in prav želim si, da bi lahko kdaj spet kje nastopil. Na nek način se delček tega mojega zasebnega užitka kaže tudi na pričujočem blogu, ki ga izrabljam kot oder za svoje nastopanje. Upam, da mi bralci tega ne zamerite.

Nasvidenje do naslednje predstave.