5 dni nazaj mi je kolega, ki niti slučajno ni tržnik, poslal naslednje razmišljanje o cenovnem pozicioniranju svojega novega izdelka. Slednjega tu ne želim razkrivati, a razmišljanje bom vseeno predstavil. Tole spodaj je tako cenzuriran odsek njegovega pisanja:

 

Uvod: v tej zgodbi so vloge razdeljene takole

Hanibal – novi izdelek, ki ga je naredil, ime je seveda popolnoma fiktivno

Hamlet – dosedanji bestseller

Otelo – cenejši primerek od Hamleta, zelo uspešen, a ne tako, kot Hamlet

XXXXXXX – to so cenzorski posegi, muahahaha 🙂

 

Hanibal bo v vsakem primeru bil dražji od Hamleta. Otelo tekmuje s Hamletom z nižjo ceno in težo, Hanibal tekmuje z obema z izboljšano funkcionalnostjo, XXXXXXXXXXXXXXXXX v prvi vrsti v drugi pa z elektroniko XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX. Obe funkciji dvigujeta nivo XXXXXXXXXXXXXXXXX in poveča motivacijo pri uporabi aplikacij za telefone in za splet kot dodatek za boljšo organiziranost in sledenje napredka v XXXXXXXX. Prav tako kot apple tudi mi dopuščamo da programerji izdelujejo aplikacije za Hanibala po mili volji, to samo povečuje povpraševanje po Hanibalu. Zato je višja cena Hanibala upravičena, in vsak ki bo želel to dodano vrednost izdelka in ga višja cena ne bo toliko odvračala od nakupa. Zdaj pa pride to presenečenje, čim ko si dražji si pač dražji, ni toliko važno za koliko si dražji, seveda do neke meje. Če bi Hanibal bil funkcionalno enak Hamletu in dražji za 1 euro bi bil v glavah potrošnikov dražji od Hamleta in zato na drugem mestu, enak odziv bi bil če bi bil dražji za 30 euro, ker je razlika samo v ceni. Ne vem če sem dovolj jasen, upam si trditi da bi število kupcev v tem primeru ostalo bistveno nespremenjeno, v kolikor bi Hanibal bil dražji za 1 euro, za 20, ali 70! Ker pa je funkcionalno naprednejši, potem občuten dvig cene Hanibala v primerjavi s Hamletom nima velike teže, vsaj jaz tako mislim. Tako da niti nismo toliko vezani na število kupcev, ker je donos z dovolj visoko ceno prav tako velik. Višja cena tudi upraviči uporabo napredne proizvodne tehnologije, kar poveča proizvodno ceno, istočasno pa tudi zmanjšuje možnost kopiranja izdelkov. To mi je dalo misliti ko je XXXXX rekel, da se ne sme spregledati tega dejstva da je cena Otela samo XX eur, jaz mislim da lahko mirno spregledamo to dejstvo, ker ne konkuriamo Otelu kot prvo in ne konkuriramo z ceno kot drugo, ampak z dodano vrednostjo funkcionalnosti naprave. Samo v razmislek, lahko se tudi motim seveda.

 

Epilog: rekel sem samo še “havk”. Popolnoma se strinjam. Ker je logično.

Premislek: zakaj slovenske firme delajo boljše izdelke, tako vsaj vedno trdijo, prodajajo pa jih vedno malo cenejje, tako tudi vedno trdijo. Kje je tu logika? To ni logika, to je pomanjkanje jajc, da o možganih ne govorim.