Faze so tisto, kar bodisi vzpostavlja sinhronost, bodisi jo ruši. Biti v fazi, je podobno kot biti usklajen, medtem ko je nasprotno sicer lahko destruktivno, a je v kombinaciji z usklajeno fazo tudi konstruktivno. A hec je ta, da daljše kot so faze sinhronosti, bolj nase kličejo asinhronosti. Obdobja rasti, ko različne plasti ena ob drugi rastejo, čez nekaj časa zahtevajo obdobja, ko se plasti premaknejo, ko pride do sprememb.

Kako nekaj spremeniš? Lahko spremeniš količino ali kakovost. Podjetje raste in le dodaja nove nove zaposlene, povečuje število prodanih škatel, potem pa se enkrat ustavi in rabi nove funkcije, nove produkte. Prevelik uspeh na obstoječih produktih povzoroči preveliko zaspanost in ko pride do zbujanja se zdi, kot bi se zbudil iz sanj, le da je težko reči, ali so bile lepe ali pač ne.

Najbrž si, draga bralka, cenjeni bralec, tule misliš, da pišem o podjetju. Sam imam ob tem čisto drugo opažanje, ki mu sledim že vrsto let. Gre za zelo čudno tezo, a brez tez bi teško naredil kakšno napako in brez napak bi se težko učil.

Opazil sem, da se prva in druga polovica leta v Sloveniji ločita po tem, da se v prvi polovici leta varčuje, v drugi pa troši. Število podjetij, katerih prodaja v drugi polovici leta zacveti, po tem ko je v prvi polovici leta v nekakšni inkubaciji je dovolj veliko, da me navaja k temu razmisleku. Poleg te opazke, ki bi jo najbrž lahko preveril na statističnem uradu, pa je ne, eh, zakaj že, pa z veseljem še ekstrapoliram, ali recimo napihujem svoje misli s tem, da trdim, da gre za nekakšen “prstni odtis” slovenskega karakterja in da se ta vzorec od naroda do naroda razlikuje. Slednje teze tule niti ne mislim braniti. Raje samo mečem kost.