Redko pišem o osebnih rečeh, a tokrat me je izlet na Mrzlico tako prijetno presenetil, da preprosto moram. Še več, o Mrzlici ne bom pisal jaz, ampak blogerka s Hrvaške, ki je odlično dokumentirala taisto pot.

Sam k temu dodam le še to, da tako lepega konca Slovenije že dolgo dolgo nisem videl. Travniki, razgibanost, tapecirani prehodi v gozdu, morje čemaževih listov v podrasti, travnikinebesa iz windows desktopa, encijanovi, telohovi, šmarnični in številni drugi cvetovi posejani vsepovsod, dve otroški igrišči, plezalne bukve, ter razgled na vse vrhove Slovenije. In prijaznost, ustrežljivost in ponudba v Domu na Mrzlici so nas tudi popolnoma navdušili. Toplo toplo toplo priporočam Mrzlico.