Kolega Sebastjan me je danes vprašal, ali sem lahko tisti, ki se fokusiram na marketing, finance, organizacijo in razvoj pa pustim, kot je zastavljeno zdaj.
Vprašanje je sledilo pogovoru, ki sva ga imela pred mesecem dni. V tistem pogovoru sem se dotaknil praktično vsega, kar firma počne. Moj odgovor Sebastjanu je bil, da tudi sam vse bolj hodim nazaj k temu, s čimer sem se nekoč že ukvarjal.
Na začetku, pa ne malo časa, sem se ukvarjal z oglaševanjem, ali recimo malo širše, s tržnim komuniciranjem. V branžo me je najverjetneje potegnila želja po boljšem komuniciranju, pa ne znamčnem, ampak osebnem. Vse do svojih dvajsetih let sem bil izrazito introvertiran, verjel sem v znanost, v uspešne poslovneže, v red, v ‘normalnost’.
Ko sem 1. aprila 1996 začel kot asistent vodje projektov na agenciji McCann Erickson, sem na Trubarjevo 50 prikorakal oblečen v poslovno obleko s kravato, pri triindvajsetih. V življenju še nisem videl jointa, prostitucije v Sloveniji nisem zaznal, moj edini prijatelj je bila moja punca, danes žena 😉
Pa sem se začel počasi socializirati. Kravata je odpadla, obleka še prej, na svoj tretji Golden Drum sem prišel v anoraku in kavbojkah. Vmes sem postal direktor agencije. Odločno prezgodaj, bilo mi je najtežje v življenju. Ugotovil sem, kaj je to izgorelost, kaj depresija, ulegel sem se na kavč pri svoji psihoterapevtki.
Pa so stvari kar tekle svojo pot. Poročil sem se. Agencijo McCann Erickson je zamenjala agencija Mayer McCann. Odšel sem študirat MBA. Dobil sem sina. Postopoma sem se začel ukvarjati s stvarmi pod površino oglaševanja. Namesto čudovite karoserije, sem se odločil iti v motor.
V agenciji sem vzpostavil nov oddelek, imenoval sem ga oddelek za celostno trženje. Nisem hotel nobene od ATL ali BTL vej oglaševanja kot so interaktiva, direktni mkt., raziskave, športni mkt., event mkt., PR, ali karkoli že izumljenega. Hotel sem nekaj novega. In to sem dobil. Bili smo štirje fantje, pred časom, beri: ob napačnem času. Matej Vajda, Miloš Fidler, Boštjan Hribovšek, et moi.
Z agencije sem od odšel, ko mi je Suzana M. rekla, da se vedem kot ‘Kosovo republika’. Imela je prav, zato sem šel. Bilo je konec leta 2005.
Ustanovil sem iTivi. Bil sem v upravi GA d.d., oboje hkrati. To žongliranje z vlogami je trajalo do 2011. V tem času sem vodil marketing na mimovrste, svetoval Tušu glede zvestobnega kluba, sodeloval s svetovalno družbo Deloitte, izpeljal projekt optimizacije za Diner’s Club. iTivi je svoj zenit dosegel poleti 2007, nato se je začelo umiranje. Stečaj sem prijavil septembra 2010.
Moje najbolj produktivno obdobje je sledilo hudi krizi, ki sem jo primarno doživel zaradi sesutja iTivija. Zelo je bolelo. A kar je sledilo, je bilo zame, tudi danes dve leti kasneje, fantastično. V res kratkem času sem ob pomoči Maruše in Ervina spravil skupaj nova pogajanja z dobavitelji, VIP zvestobni klub, bonus pri nakupu, celotno strategijo za SEO, pri čemer je verjetno največji dosežek ta, da smo za vsak ukrep znali načrtovati tudi ROI, ta sveti gral marketinga. In donos so na mimovrste šteli v stotisočih.
A ta pravljica je imela kratek dah, vsi trije smo v juniju 2010 dali odpoved. Sam sem 2011 začel z delom v meni idealnem podjetju. NIL je bil in je še vedno največji potencial za naslednjo slovensko multinacionalko. A ne pod temi lastniki in ne pod tem vodstvom.
Letos sem svojo pot nadaljeval samostojno. Večina projektov letos se je tako ali drugače vrtela okoli kombinacije marketinga in financ. Razvil sem preglednico, 5 letni marketinško finančni načrt, ki upošteva praktično vse, kar želi organizacija početi v prihodnjih letih, hkrati pa dokument deluje pregledno. Še več, vse je dinamično, različne možnosti razvoja in pogojev poslovanja modeliram ‘v živo’, klientu odgovorim na vsa njegova vprašanja, ter mu hkrati pokažem, kje je posel varen, in kje pa so tiste meje, za katerimi se posel zlomi.
A načrt ne naredi posla. Posel delajo ljudje. To odlično vidim v podjetju En Svet, ki mu od junija svetujem. Podjetje se ukvarja s tečaji FotoBranja, ki je ena od strateških bralnih veščin. Tu opravljam dve vlogi. Načrtujem in mentoriram. Po začetnem intenzivnem načrtovanju, se zdaj vse bolj posvečam mentoriranju. Ekipi pomagam, da se sprosti, opolnomoči in aktivira. Zdaj smo že zelo aktivni in rezultati so res navdihujoči.
Naj zaključim na začetku. Zdaj znam vse, zato se lahko spet začnem učiti. Na novo bi se rad naučil, kako deluje marketing, če poslovanje, finance, fabrike in vse ostalo prepustiš klientu, sam pa se osredotočiš na to, da mu s komuniciranjem daš najboljšo obleko na svetu. Samo obleko. Kajti obleka naredi firmo 😉