iTIVI je super servis, jasno, kaj pa bom drugega rekel, če sem v firmi to, kar sem (piše levo spodaj na tej strani).
Ampak največji trik je v tem, da se tisto najboljše, kar ima iTIVI ponuditi, sploh ne zgodi na iTIVIju. Prvič je to čarobni trenutek, ko na svojem daljincu pritisneš gumb ‘Play’. Drugi trenutek, ki prvega po mojem še preseže, pa je kava s prijateljem, ali še raje s prijateljico :-), ko pogovor nanese na filme.
Takrat rad povem, da je najbolj ‘uber’ hud film, kar sem jih videl Stari. Gre za korejski film, ki ga moj prijatelj ni videl. Kaj pa zdaj? Enostavno, pojdi na iTIVI, prijavi se na storitev in si s tem priskrbi skorajda člansko izkaznico največje filmske knjižnice v državi. Potem pa to knjižnico tudi uporabljaj in si končno poglej vse tiste kultne filme, ki naredijo za klesanje tvojega lastnega jaza več kot prebiranje zadnjih čenč v rumenih časopisih.
iTIVI je igrača. Pravijo, da je igra najboljši način učenja. iTIVI ni ta igra, je pa igrača, ki to igro omogoča. Igra v tem primeru, je druženje. Spoznavanje. Komuniciranje. Na koncu pa učenje. Najbolj prijetno učenje. In najhitrejše učenje.
Na iTIVIju razmišljamo o tem, da bi vsem našim članom vsak teden plačali kavo. S tem bi efektivno izbrisali ves profit na tistih, ki bi se teh kavic udeleževali, ampak dosegli bi fantastično veliko. Kajti nič pri našem poslu ni večjega od tega, da človek, ki gleda filme, od filmov pridobi zgodbe, ki jih lahko nato deli naprej.
Če te zanima, mi piši. Predlagaj kavarno in termin. Poiskali bomo vse ostale iTIVIjevce v tvojem kraju in jih obvestili, da jih vabiš na kavo. Trenutno je iTIVIjevcev že dovolj, da se skoraj v vsakem kraju z vsaj 5.000 prebivalci najde čisto lep krog vabljencev. Kolikor se vas bo zbralo, toliko kav ti bomo plačali.
Kako bomo zadevo kontrolirali, kako jo bomo podprli, kako jo bomo naredili še bolj zanimivo, zdaj še ne vem, a vse to je zagotovo manj pomembno od pripravljenosti tistih, ki bi to ponudbo vzeli za svojo. Preden naredimo iz vsega skupaj velik projekt, dajmo poskusit.
Kdo je za? Piši na gregor.cuzak@itivi.si.
December 15, 2007 at 13:56
Nekaj podobnega se lahko razvije že na prvem filmskem večeru 😉
November 29, 2007 at 21:00
Ok, za Kruh in mleko bi poskusili dobiti tudi Jana Cvitkoviča. Pa naj debata steče. Ne poznam ga dovolj dobro, a vem, da smo z njim že sodelovali.
November 29, 2007 at 19:31
> Kruh in mleko.
Ali seveda kaj manj zateženega.
November 29, 2007 at 19:19
@gregorc, nisem imel v mislih tega: da bi vsak napisal par stavkov. Rad bi slišal mnenja filmofilov, se pustil prepričati in si potem sposodil dobre, seveda meni dobre ideje, ki bi jih potem zlepil v eno Kinotožje o tem filmu. A film je že zbran?, nič ne vidim. Priporočam kaj aktualnega … Hm, lahko Kruh in mleko kot mogoče najboljša filmska zgodba o alkoholizmu; vsaj sam nisem videl boljše.
November 29, 2007 at 18:15
Count me in, afkorz 🙂
November 29, 2007 at 17:53
@robert79
Puno baba, kilavo dete.
Po mojem je skupno avtorstvo slaba ideja, dobro pri druženju pa je to, da se ideje posameznikov čim bolj premešajo in s tem pri nekaterih pride do presežkov.
Tako menda deluje seks, vsaj evolucijsko gledano. Govorim seveda o mešanju genov. Ni vsaka mešanica dobro, je pa sam proces mešanja odličen, da se najdejo boljši primerki. In menda ti na koncu edini ostanejo.
Zdaj imamo že tri kandidate. Se več pomeniva v ponedeljek na že dogovorjenem čaju pri vas na Poljanski.
November 29, 2007 at 15:25
@Gregorc, ideja! Sam bi se rad udeležil takšnega srečanja. Če bi bili vsi za, bi ga lahko povzel v eno Kinotožje, tekst desetih avtorjev, to bi moralo biti mega.
November 29, 2007 at 12:52
Kul ideja, jaz sem za! 😀
November 29, 2007 at 12:32
@Insomniac
Dober post o klubih. Navaja me na to, da bi lahko naše filmsko druženje ob kavi navezali na skupne teme, recimo takole.
iTIVI povabi na srečanje 10 ljudi. Ob vabilu vsem pošlje isti film, za katerega ima vseh 10 čas teden dni, da si ga pogledajo. Potem se vsi dobijo na kavi, kjer teče debata točno o tem filmu, oziroma lahko seveda tudi širše. Pomembno je skupno izhodišče.
Udeleženci pogovor snemajo in objavijo podcast, tega pa mi pripnemo k opisom filma. Možen je seveda tudi zapis.
Ključ za nas je, da se ustvari določena kritična masa. Tako s stališča ‘poganjalcev’ te zamisli, s stališča organizacije, kot s stališča stroškov. iTIVI bo pristopil v trenutku, ko bomo imeli interesente. Dva sta že, enkrat v prihodnjih tednih se dobimo in naumimo, v katero smer točno bomo tole peljali.
November 29, 2007 at 01:31
Stari je res dober film, sem si ga zopet zaželel pogledat, ker ga že lep čas nisem. Tudi jaz bi se udeležil kave 😀 Drugače pa sem sam pred časom pisal o knjižnih klubih, toda vzporednice bi lahko potegnil tudi na področje filma.
November 20, 2007 at 19:12
Dober spis!
Kava? Kje in kdaj? Jaz pridem vedno, če je govora o filmu. 😉
Govora o filmu je premalo. Ko rečem o filmu mislim na tiste, poglobljene pogovore. Kaj mi je določen film pustil? Kot praviš, zagotovo več kot pa kakšna rumena novica. Film nas uči, opozarja, vodi naprej. In prav je, da se film kot je recimo Stari, preko ustnega izročila pelje naprej.
Kot so včasih organizirali tabore, kjer so brali slovensko besedo sem jaz zato, da se organizirajo tabori, kjer se širi filmska zavest…