Knjiga Jamesa Gleicka Kaos, ki sem jo v Konzorciju kupil še pred razpadom SFRJ, se mi zdi, je bila zame eno od odkritij, kakršnih je v življenju malo. Zanimivo pa je, da je še nekaj knjig name delovalo podobno in sem preko njih odkrival nove perspektive na življenje. Filmi se tudi znajdejo v tej kategoriji, čeprav verjetno redkeje.

Naj ostanem pri kaosu.

Verjetno ste že slišali, da je življenje pojav na meji med kaosom in redom. Da je preveč kaosa škodljivo, je najbrž jasno nemškim genom v nas, o škodljivosti prevelikega reda, pa je jasno balkanskim.

Merilu za kaos se v fiziki reče entropija. Večja kot je entropija, večji je kaos. Fizika tudi pravi, da se entropija celih sistemov ne more zmanjševati, lahko pa se zvečuje. Po domače višja entropija pomeni višjo temperaturo. Če se sistem pregreje, potem doživi t.i. toplotno smrt.

V podjetjih je balans med kaosom in redom ključen za preživetje. Podjetja z nizko stopnjo kaosa so hladna. Kar znajo početi, počnejo dobro, a le dokler se ne pojavijo spremembe v poslovnem okolju, te pa se dogajajo ves čas. Značilno je, da večje kot je podjetje, bolj je urejeno, a to pomeni tudi vedno bolj hladno. Značilnost velikih podjetij je zbirokratiziranost in neprijaznost delovnega okolja.

Podjetja z visoko stopnjo kaosa so vroča. Ves čas so v gibanju, delajo ogromno projektov, pogosto ni jasno, kdo kaj dela, odzivnost na spremembe je velika, dela se tudi veliko napak, vendar je pogosto težava, da se na napakah takšna podjetja malo naučijo, ker se jim preprosto preveč stvari dogaja. Po domače z ritjo podirajo to, kar delajo z rokami. Značilno je, da manjše kot je podjetje, manj je urejeno, je pa lahko prijetno za delo. Majhna podjetja so fleksibilna, a ne nudijo stabilnosti.

Podjetja na meji med preveč in premalo kaosa so stroji za učenje. Znajo oboje, se odzivati na spremembe, se hitro prilagajajo, obenem pa imajo dovolj strukture, da jim ta zagotavlja konsistentnost. Njihova značilnost je, da so zelo hitra, pa vendar ne brezglava. Značilna je visoka produktivnost in to, da ljudje v teh podjetjih maksimizirajo svoje potenciale, pri čemer je korelacija med izobrazbo in uspešnostjo pogosto zelo nizka. Podjetja na meji med kaosom in redom so gazele.