Gregor Cuzak

on marketing, business and philosophy

Kako vprežeš črno luknjo?

| 5 Comments

Črna luknja je ena prvih rešitev, ki izhaja iz enačb Einsteinove splošne teorije relativnosti. Einstein je z eno najbolj elegantnih teorij pokazal, da gravitacija ni nič drugega, kot ukrivljenost prostora in časa, oziroma prostor-časa.

Tako je gravitacija na planetu Zemlja pač posledica tega, da gruča atomov, ki sestavljajo Zemljo, ukrivi prostor do te mere, da potem na površini planeta izmerimo gravitacijski pospešek 10 m/s2. Na Luni, ki ima manjšo maso od Zemlje, je pospešek manjši, na Soncu je večji.

Gravitacijski pospešek ni le “pospešek”, ampak je hkrati merilo za ukrivljenost prostor-časa. Izkaže se, da je pri dovolj veliki masi ukrivljenost prostor-časa tako velika, da se prostor-čas tam zapre sam vase. Grobo povedano, je pospešek tam tako velik, da mu še svetloba ne more uiti.

Ok, od tu izvira nekaj zelo zanimivih in kontroverznih posledic, ki pa po večini izvirajo iz zanemarjanja pomembnih načel vesolja.

Prva napačna predpostavka: snov izgubi vse lastnosti, ko izgine v črni luknji.

Znanstveniki so sprva mislili, da se snov v črni luknji zdruzne v nerazpoznavno gmoto in da pride do singularnosti, oziroma stisnjenja v točko, ki snovi, torej prostoru in času odvzame vse lastnosti. Mislili so, da je črna luknja idealni smetnjak, da se v njem v nič speštajo vse reči, ki padejo vanjo.

To razumevanje je napačno. Kasnejše raziskave so pokazale, da črna luknja ohranja entropijo. Ohranjanje entropije hkrati pomeni, da niso kršena naslednja osnovna načela vesolja: ohranitev gibalne količine, ohranitev vrtilne količine in ohranitev energije. Še pomembneje je to, da ohranitev entropije pomeni ohranitev informacij, saj je entropija najboljše merilo za gostoto informacij.

Drugače povedano, črna luknja lahko shrani praktično poljubno količino informacij v najmanjšem možnem prostoru-času. Kakšen bi bil spomin čipa, ki bi namesto tranzistorjev kot skladišče uporabil črno luknjo? O tem na koncu tega zapisa.

Druga napačna predpostavka: črne luknje so samo daleč, daleč stran v vesolju.

Podrobna analiza zaporedja dogodkov, ki jih zahtevajo Einsteinove enačbe ob padanju v črno luknjo, nam pove, da kot opazovalci sploh ne bi znali ločiti med tem, da smo zelo daleč stran od črne luknje, ali da se prav zdaj spuščamo vanjo. Ravno dejstvo, da črna luknja ukrivi tako prostor kot čas, je tu bistveno.

Napačna razlaga črne luknje je ta, da je stisnjen samo prostor in da nas ta stisnjeni prostor zaradi silne gravitacije raztegne v neskončen špaget. Ob tem manjka drug člen, to je čas. Analiza nam pokaže, da prav čas prepreči tak scenarij. Izkaže se namreč, da se nam ob takšnem padanju v črno luknjo percepcija časa tako podaljša, da lahko mirno živimo do konca življenja, pa vsi naši potomci tudi, pa tudi naše osončje in mimogrede še celo vesolje, pa sploh ne bomo opazili, da smo kam padli. Medtem pa nas oni drugi verniki, verniki v napačno razlago teorije že neštetokrat pokopljejo. Oh, naj kar jokajo.

Einsteinove enačbe torej pravijo, da ne znamo ločiti oddaljenih od bližnjih črnih lukenj. Še huje. Einsteinove enačbe nič ne povedo o tem, na kako velikih velikostnih skalah se vse skupaj dogaja. Ali so črne luknje realnost le tam, kjer so mase neskončno velike, ali jih je mogoče predvideti tudi kje drugje?

Ena od rešitev, ki nakazujejo črno luknjo pravi, da je za nastanek le te potrebna kritična masa enega in pol Sonca. Zopet gre za rešitev, ki zanemarja ključno postavko, to pa je ta, da sploh ni poanta v kritični masi, ampak v odnosu mase do prostora-časa, oziroma, da masa sploh ne šteje. Če torej povem drugače, če se na dovolj majhnem prostor-času znajde dovolj velika zgostitev, potem je slednja lahko kar črna luknja.

Izkaže se, da se lahko na zgoraj opisani način pogovarjamo o črnih luknjah tudi na nivoju osnovnih delcev. Kaj če so osnovni delci pravzaprav le zgostitve prostora-časa, oziroma kar črne luknje? In kaj če so kvantni delci kar črne luknje?

Še huje, nikjer ni govora o velikostnih skalah, zato ni razloga, da osnovni delci ne bi mogli biti katerekoli velikosti. Oziroma, da planet Zemlja sam ne bi mogel biti kar nekakšna bizarna črna luknja. Če dobro pomislimo, ima praktično vse lastnosti črne luknje. Celo tisto, da ji ne more ubežati svetloba. Pravite, da ni res? Hej, pa saj na površino Zemlje vsak trenutek potegne za 1kW/m2 svetlobe, mar ne?

In kako jo vprežeš?

Čisto enostavno. Natakneš ji vajeti. Od kakovosti vajeti pa je odvisno, kaj ti lahko da. Še najbolje je, če so vajeti tudi iz črnih lukenj. Tako ohranjaš neskončnost.

Predstavljajmo si: neskončni viri energije, neskončni spomin, neskončna inteligenca, neskončna izkustva, neskončna moč. Neskončnost. Vendar pozor, ne samo v prostoru. Temveč v prostor-času. Kar pa pomeni, da še vedno veljajo vsa načela vesolja. Nobenega ne smeš kršiti, nobenega ignorirati, nobenega zanemariti.

Ali drugače povedano, brez nič ni nič.

Pa vendar, ali je mogoče vpreženo črno luknjo za kaj uporabiti?

To počne vesolje ves čas. Ves prostor-čas. Za nas ljudi pa je uporabna vrednost odvisna od nas samih. Odvisna je od sposobnosti percepcije. Samoopazovanja. V prostoru in času. Pravijo, da 5 čutil ves čas meri prostor, 6. čut, to je intuicija/percepcija/samoopazovanje/um meri čas. Uporabne vrednosti je toliko, kolikor uspeš povezati teh 6 čutil. Povezati vsa čutila, ki so tudi edini stik z vesoljem, ki ga imamo. Edini.

In kaj sledi?

Hmm.

Bi oreh?

5 Comments

  1. @BB a notranjih dražljajev pa tvoja čutila ne zaznavajo? Jih. Hvala za dodatek o izkušnjah.
    Sicer pa z veseljem.

    @Uršula
    Znanstveniki nimajo nikakršne posvečene pozicije za razlago vesolja ali našega bivanja. Znanost je le orodje, ki ga lahko v roke prime mojster ali pa bedak. In le mojster bo ustvaril mojstrovino. Bedak pač ne. In tista misel o izginotju vsega je ena navadna bedarija.
    Hvala za prijazen komentar.

  2. Hm, ko sem na drugem svetu videla naslov zapisa, sem pomislila, da moram prebrat in hkrati še to, da si nekateri ljudje, tudi nekateri znanstveniki, predstavljajo, da črna luknja vse posrka in da bo potemtakem nekoč velika črna luknja posrkala celo vesolje. Že ob gledanju oddaje na to temo pred nekaj dnevi, se nisem strinjala s tem.
    Če bi črna luknja vse posrkala, bo vse izginilo, so rekli. In da se bo to zgodilo čez ogromno let.
    Tega jaz nisem kupila. Črna luknja meni ne pomeni konca, ampak spremembe, drugačno razporejanje prostora in časa, mogoče celo spet nov začetek, .ne pa konec sveta.

    Mi je pa zelo všeč, kako si ti razložil dojemanje črne luknje.

  3. “Povezati vsa čutila, ki so tudi edini stik z vesoljem, ki ga imamo. Edini.”
    Se ne morem strinjat. Vsa čutila namreč merijo predvsem zunanje dražljaje. Vedno več ljudi opaža, da se do nedoumljivih delov vesolja ne pride s čutili, ampak skozi ne(iz)merljivo osebno izkušnjo. O takih izkušnjah je res dvoje: 1.) ni jih moč dokazat, opazovati ali meriti, 2.) ni jih mogoče zanikati.

    Sicer pa hvala za malo šolo prostor-časa 🙂

  4. všeč! lp iz lv

Leave a Reply

Required fields are marked *.