Ameriški psiholog Herzberg je z enim samim grafom naredil več za HR oddelke podjetij po svetu kot kdorkoli drug.
Plača je med manj pomembnimi faktorji zadovoljstva in ni motivator, ampak je higienik. Ko doseže prag, ni več bistvena. Če je premajhna, boli precej, a ne najbolj.
Najpomembnejši pozitivni faktor so občutek uspeha, priznanja, dela in odgovornosti.
Najhujši uničevalec motivacije je urejenost podjetja in odnos do zaposlenih, ter občutek nadzorovanosti.
Kje je vaše podjetje?
Za iTiVi lahko povem naslednje:
– občutek uspeha manjka
+ priznanje za dobro delo v podjetju dajemo
+ delo s strankami nam je v zadovoljstvo
+ odgovornosti so jasno razdeljene
+ odnos do zaposlenih in upravljanje podjetja je dobro
+ nadzora je malo
– plače niso dobre
March 23, 2010 at 11:05
@Gregor K.
Kot Rdeča kapica, ampak prav simpatično 🙂
March 22, 2010 at 22:24
Se strinjam s tvojim zadnjim komentarjem, seveda. In tut sam dajem v ospredje dobre delovne pogoje in zanimiv šiht, seveda za zanimivim prostim časom. Ampak ko pa te (in trkam, da nobenega od prisotnih) doleti kej hujšga, potem je v Sloveniji teh 1500 na mesc kot nič. Zboliš, boš koj dal par deset tisoč evrov za določen poseg, razen če v našem super zdravstvenm sistemu čakaš 2 leti da (če) pridš na vrsto. Popolnoma na dnu evropske lestvice smo pri odkrivanju in zdravljenju raka, drugi najslabši naj bi prišli iz krize in ljubljana ima skoraj najslabši zrak v evropi. Stanovanja so dražja kot na dunaju in stopnja korupcije se pribljižuje balkanu. Omenjam seveda le negativne stvari, zavedam se vseh pozitivnih.
Sj mam rad ljubljano, ampak se zavedam, da imam lahko sproščen prosti in tako tudi življenje le z nekaj rezerve vsak mesec. Spoh nism materialist, ampak kvalitetna hrana, kvalitetne storitve šport parti, kvalitetne “bejbe”, kvalitetno zdravje, konc koncev kvalitetno spanje, skratka vsa tista sproščenost, h kateri se odpraviš nekaj čez četrto popoldne, žal zahteva nekaj sredstev. Kljub iznjadljivosti;). In ta motivacija, sploh v času gospodarskih nihanj, vedno bolj motivira ljudi tut v službi.
Zašel, vem:)
March 22, 2010 at 09:46
@Sunshine
Jaz sem se v tistem času počutil dejansko tako, kot je pisalo v tistih zapisih – ezoterično. Danes sem bolj na tleh, a sta mi obe obdobji, tisto in tole, zelo pri srcu. Kot vidiš imam zdaj neko idejo, ki bi jo rad spravil naprej. Mislim, da lahko naredim tisti nekaj BIG, ki ga omenjam.
Glede tvojega projekta pa – there’s nothin’ bigger than that 🙂
March 22, 2010 at 09:43
@Gregor K.
standard v Sloveniji, kot tudi kakovost življenja v Sloveniji sta nad nivojem tega, kar ima velika večina držav na svetu (glej vse države), druga stvar pa je občutek, ki ga imamo, ta pa je v buli po večini bogatih držav. Pred leti sem ene Nemce spraševal, kaj je njihov največji problem in so mi rekli denar. Si predstavljaš? Država, ki je imela do pred kratkim tretji največji BDP v absolutnih številkah, ki je bila takrat v konjunkturi, živi v prepričanju, da zasluži premalo!
Kar trdim, ni to, da je denar ni motivator, ali da je nepomemben, a še pomembnejše za zadovoljstvo in, ja, srečo, so reči, ki si jih z denarjem ali brez njega lahko privoščiš. Denar pač ne kupi vsega. Iz moje osebne perspektive mi denar ne more kupiti občutka, ki ga imam, če naredim perfekten karving zavoj na smučeh, ali pa da ponovim duck jibe na Gardskem jezeru. Oboje resda zahteva denar, a daleč od tega, da bi ga to dvoje zahtevalo ne vem koliko. Zagotovo se da oboje izvesti tudi z manj kot 1.500 EUR na mesec. Vikend na Gardi stane 160 EUR (vsa oprema, nočitve, hrana so vključeni) + potni stroški, smučanje na Višarjah z vrhunskimi dilcami stane 40 EUR (zopet vsa oprema: dilce, pancarji; bundo in hlače imaš sam).
Po mojem se tule vsi trije veliko bolj pogovarjamo o t.i. občutku svobode. Če te pomanjkanje denarja mori non-stop, potem ga je zagotovo premalo. Če pa je denar pretveza, potem je pravi (de)motivator nekje drugje.
March 21, 2010 at 21:18
@ Gregor: Hehe, say veš da sem tvoj groupie. 🙂 In tile zadnji posti so mi res fantastični. Mnogo bolj, kot kakšne prejšnji slighlty ezoterični. 😛 *blush*
Moj projekt je… hmmm… navdušujoč, se ne da opisati. 🙂 Soudeleženca pa (še) ne poznaš. 😉 Maybe one day…
March 21, 2010 at 20:33
Pa si upaš napovedati, če je teorija tok uporabna, kje je meja, da denar ne motivira več?
2000evrov? 2500evrov?
No sj konc koncev, teorija je supr, sam standard v Slo pač ni;)
March 21, 2010 at 17:37
@Gregor K.
Jahm.
@Sunshine
Lepo je spet brati komentarje, pa tisti tvoj projekt, ki je zdaj na polovici svoje poti, je tudi navdušujoč 🙂 Kdo je soudeleženec, me prav zanima? 😉
@obema
Če bi bil denar res pravi motivator, potem tajkunov (=pohlepa) ne bi bilo. Očitno je pri obeh neizpolnjeni higienik.
March 19, 2010 at 20:02
Jaz se sicer kar strinjam z ugovori Gergorja K. sem pa vseeno tale grafek danes sprintala in ga nesla v službo nalepit na steno. Plač nižat že skoraj ne morejo več, ostaja pa upanje, da bo komu kapnilo da je treba (in se da) izboljšati katerega od ostalih faktorjev, pa naj bo higienik ali ne. 😛
March 19, 2010 at 14:03
Heh, še vedno menim enako. H Herzbergu se nagiba vodstvo, zaposleni pa pravjo: ****** šefa, kenja se mi od projektov, nej mi da raj sto evrov več da bom mel za benz:). Pa ne govorim o iTIVIju.
Drgač pa, pri ljudjeh ki imajo dokaj stabilne prihodke iz drugih “zaposlitev” je seveda ekstajting furat en zanimiv projekt, če pa ti je to nujen in osnovni vir zaposlitve, je zadeva mal drugačna in stabilnost naenkrat pridobi na veljavi. Pravim samo, da je teorija za današnje razmere zgrešena, ker večina služb ne zadosti, da bi denar dojemali kot higienik. Ker ga enostavno ni dost. Zato je nesmiselno postavljat meje, kje te denar ne motivira več. V normalnih pogojih je še vedno univerzalni motivator.
March 19, 2010 at 12:33
@Gregor K.
Kaj te muči Njofra? 🙂
Meni se zdi Herzberg super. Tudi iz osebnih izkušenj vem, da je bilo bistvo mojega motiviranja ekip precej bolj vezano na razburljivost in ambicije projektov, kot na zaslužek. Če ne bi bilo tako, potem ne bi štartal in nato vzdrževal iTiVija, v katerem sem v povprečju iz plače služil manj kot 800 EUR na mesec, če gledam povprečje, zadnje leto pa delam brezplačno.
March 18, 2010 at 22:52
Čeprav se – kot gotovo veš – tudi sam nagibam v smer boljših delovnih pogoje in odnosov kot pa golega keša, morm tole teorijo ornk skritizirat. Pa ni to sam moje mnjenje – spomnim se, kako se je celotna skupina prisotnih vedno smejala, ko je kdo omenjal Herzberga in njegove ideje, kako je plača de facto higienik. Dvofaktorska teorija je zastarela, vezana na modernistične razmere, paternalistični vzorec družine, fordizem, skratka razmere malo po drugi svetovni vojni, ko je bila gospodarska rast v ZDA enormna.
Vmes se je zgodil shift v zasebnost in stavim, če bi šel delat taisto raziskavo leta 2010 (2020), bi bila razmerja čist drugačna. Manjko teorije je pomoje v tem, da je meja, kjer se zadovoljstvo ne dviguje več (glede na draginjo osnovnih storitev ala zdravstvo, upravljanje stanovanj, kasko) nekje nad 2000evrov. Tako plačo pa nima ravno vsak. Torej je danes tale graf apliciramo na celih 8,776543% zaposlenih. Ampak na faksih še vedno govorijo o tej teoriji, ki je v družbeni realnosti veljavna recimo toliko, kot klasična mehanika nek daleč v vesolju. Je, pa ni.
Podobno študijo je naredu Inglehart z vrednotami. Oh in sploh priznan, utemeljuje, kako določene družbe danes furajo postmodernistične vrednote. Na koncu pa se izkaže, da se ima luksuz “igrati” postmodernistične vrednote le sloj, ki zadosti osnovnim modernističnim predpogojem (keš in izobrazba, s tem da keš prednjači).
Drugače pa še ena interpretacija telih plusov in minusev. Vrjetno to lahko razume vsakdo v skladu s svojo osebnostjo. Meni “plus” pri “nadzora je malo” ni nujno plus. To se potem veže na “jasno razdeljene odgovornisti” in, čeprav se sliši zelo lepo, ponavadi ne gre skupaj. Sj pravim, ponavadi. Podobnost vidim z demokracijo. V teoriji je super, na dolgi rok pa… pa sm ortoliberalc, sam kje je pa treba bit dikator. No, pošten dikator:). Tak, z dejanji in ne besedami.
Drgač pa, somthing big? Kdaj zvemo? Upam da bo v smeri, da boš naredu Herzbergovo teorijo spet veljavno:) Pa četudi sam za iTIVI.