Nina nam je na SMK danes povedala dva živalska. Prvi je celo na račun mojega zaposlovalca, podjetja mimovrste=), ki je tudi iTiVijev solastnik (objava povezave izpred slabega leta je tule).
.
Zajec stoji v vrsti v trgovini in pridno čaka. Vrsta je dolga.
Prilomasti medved, jasno mimo vrste in direktno na blagajno.
Zajček se oglasi: “Kaj pa je zdaj to?!”
Medved besno: “Kdo je tu šef!?”
Zajček prestrašeno: “Ti, ti si šef.”
Medved odide, zajček čaka naprej, vrsta še vedno dolga.
Pridivja volk, odrine nekaj stoječih in zopet mimo vrste direktno na blagajno.
Zajček poskusi spet: “Ja, a spet, kaj je zdaj to??!!”
Volk zarenči: “Kdo je tu šef!!??”
Zajček se userje: “Ti si šššef.”
Volk odide. Zajček čaka. In dočaka.
Kupi flašo vina in steče na polje.
Spije vino, izboči prsi in vpraša: “Kdo je tu šef!”
In odgovori sam sebi, še bolj ponosno: “Jaz, jaz sem tu šef!!!”
Pri tem se še potrka po prsih in odcikcaka v svojo začjo luknjo.
.
.
.
Pri levu je zabava, medved je povabljen, zajček ne.
Medved se odpravlja na žur, zajček pa ga prosi: “Daj medved, vzemi me s seboj.”
Ta pravi: “Zajček, veš da te ne bodo spustili noter.”
Zajček hrepeneče: “Pa daj nooo, daj prosim, vzemi me s seboj.”
Medved se izmika: “Zajček, saj veš, da lev vse obiskovalce preveri, kako naj te spravim noter.”
Mali še kar moleduje: “No pa daj me kam skrij. Ti si velik, se bo že kje našlo kaj prostora zame.”
Medo uvidi silno željo dolgouhca in ponudi sodelovanje: “Naj ti bo, semle pod pazduho te skrijem.”
Medo z zajčkom skritim pod pazduho pride k levu, ta pa sprejema goste na vhodu: “Zdravo medved, kako si danes, lepo, da si prišel.”
Medved, kot da ni nič, pravi: “V redu sem, hvala za vabilo.”
Lev nadaljuje: “Je kaj narobe, nekam čuden si danes.”
“Ne, ne, nič ni. Vse ok. Vse kul,” in stisne roko, pod katero skriva malega.
“Res? Daj povej, kaj je, imaš kaj za bregom?”
“Ne, res ti povem, nič ni,” še bolj zakrči roko, zajček komaj še diha.
“Kaj imaš, kaj skrivaš?”
Medved ves odrevenel odmakne eno roko, z drugo lopne pod pazduho in reče: “Aja, ja, sliko zajca imam tule.”
June 4, 2009 at 21:20
Hehehe, brez besed (zaradi smeha) 😀 Koliko resnice, življenjskih izkušenj in dobre mere opazovanja v samo dveh vicih 😀
June 4, 2009 at 15:47
Hahahahahaha,,, Škoda, da nisem šel na SMK…