Z včerajšnje zabave pri T sem si najbolj zapomnil 2 U-jeva štosa. Puncam: N, E in T je bil všeč, nama s T pa tudi.

1.

Ob potoku Vidra pere perilo. Zajčka zamika njena mična ta-zadnja ‘gospodična’, pridrvi izza grmička in jo hitro nabriše, ter še hitreje popiha.

Vidri nič jasno. Niti megleno. Le vlažno.

Zajčku je bila vaja všeč in ker je Vidra še kar prala, je ponovil vajo. Zopet pridrvi izza grmička, jo hitro nabriše in še hitreje popiha.

Vidri nič jasno. Niti megleno. Le vlažno.

Zajček vajo ponovi še v tretje. Vidri spet nič jasno, a jasno vlažno.

Potem pa Zajček le normalno stopi do Vidre in reče: “Živjo Tidra”. “Kakšna Tidra? Jaz sem Vidra,” protestira Vidra. “He, he,” pravi Zajček: “tisto, ki jo trikrat nategnem, jaz tikam.”

2.

Na jablani zori jabolko.

Na veji črv gleda jabolko.

Naj takoj to jabolko al’ naj počaka, da dozori in se odebeli.

Nič, počaka, da se poredi.

Na reveji tiček mlad.

Gleda črva, bi ga rad.

Gleda sadež, ki zori,

tud’ počaka, da vse se poredi.

Na ograji muca ždi.

Gleda tička, ji diši.

Gleda črva, ki čepi.

Gleda sadež, ki rdi.

In počaka, da vzkipi.

In se sadež poredi,

ga črviček izvotli,

črva tiček pohlasta,

muca skoči, a falota tiča ta fali,

v lužo pade, se premoči do kosti.

Nauk?

Daljša predigra, bolj mokra muca.