Že celo odraslo življenje se soočam z izgorelostjo/depresijo, ki ji sledi povratek v delovno storilno obdobje, v katerem slej ko prej začnem prehitevati sam sebe, uleti manija, morda bolj v hipo različici, pa vendar in temu sledi najprej prikrit pade storilnosti, ko pa se zavem, sem ponavadi že v spirali, ki vodi v crash.
Tak cikel se mi je ponovil lani jeseni, govorim o izgorelosti. Prvič v življenju sem šel na daljšo bolniško, trajala je 6 tednov, v začetku januarja, drugi teden, sem se vrnil na delo. Zdaj sem bolje. Mnogo bolje, četudi je bil povratek po besedah mnogih, s katerimi sem govoril, ker stikov nisem prekinil, hiter. Večina je govorila o pol leta, o celem letu.
Za službo, ki si jo ima na pol pri enem in pol pri drugem delodajalcu, lahko rečem, da so mi praktično vsi bili v oporo. Niti od enega nisem slišal, da bi mi očital, češ, sam si kriv, da si pogrnil, ali pa da bi bil lahko bolj odgovoren in da zgolj bežim od obveznosti, in podobno. Nič od tega. Res izjemno.
Ob povratku, tega je zdaj mesec dni, so me vsi opozarjali, naj bom previden, da si ne naložim preveč. Sprva si nisem, nato se je pričelo povečevati število nalog. Dobro je bilo to, da sem se z vsemi nalogami, ki so se pojavile v januarju znal spoprijeti. Psihoterapevtka, krasna je, mi je rekla, da se bom pobral s kreativnostjo. Zelo prav je imela. Svoje delo sem po dolgem času spet dojemal kot igro, kot polje ustvarjalnosti.
A naval nalog se je stopnjeval. Si predstavljate plaz, ki se ti bliža? Tako nekako. Nisem se ga ustrašil, še tega sem se lotil s kreativnostjo. Prvič v življenju sem pričel z resnim planiranjem. Resnim pravim zato, ker sem v dosedanji karieri spisal že ničkoliko planov, načrtov, a vedno so ti načrti bili tam zato, da sem jih komu pokazal, nato pa so šli v predal.
Zdaj je drugače, res planiram in plan redno posodabljam. Poskusil sem novo orodje Fizzy.do podjetja 37signals, nato sem poskusil z Notionom. Slednji mi zelo pomaga. Ves čas delam tudi s ChatGPT in Geminijem, oba imam kupljena, trenutno se to res splača, razlika je očitna. Tega zapisa pa ne pišem s temi orodji, ampak tipkam. Prav vsako črko in . (piko)
Danes pišem zato, ker ugotavljam, da samo plan, ter z njim povezana delegacija nalog, zdaj mi celo to uspeva, nista dovolj. Rabim boljše razmerje med delom in počitkom. Opažam namreč, da me v službi vedno bolj vleče v hitrost in velik output, doma pa bolj počivam, kot bi si želel. V januarju sem imel boljše razmerje, predvsem v tem, da sem delal počasneje, prav namenoma sem se držal nazaj.
Jutri bom spet delal počasneje. Če je nalog 100, časa pa za 10, je edini pravi odgovor, da jih naredim 5, čimbolj počasi, 95 pa reevaluiram in črtam, odklanjam in brišem. Naloge so vredne manj, kot moje ravnotežje.
Kar opisujem zgoraj je v resnici tenkočutno nastavljanje reglerjev zato, da bom še naprej napredoval. Po enem mesecu nazaj v službi se čudim, kako to, da sem tako hitro tako produktiven, da sem v tem času doma prvič dizajniral v CAD programu in potem tudi 3d natisnil oblikovani predmet, da sem večino svojih nalog prenesel v Notion, da imam plan za vsak dan, vsak teden in za en mesec naprej, da se intenzivno učim, da sem po več letih popravil ena izmed vrat pri nas doma, ter še vrsto takšnih zidakov, kot jim zdaj pravim, s katerimi lahko zidam naprej. Ta zapis je namenjen meni, veliko manj bralcem. Pa brez zamere.