Včasih je fino malo bluzit. Improvizirat. Zgubidanit. Ker če gre vse po planu, je lajf lahko nezanimiv.

Recimo. V katero deklico se zaljubiš, ni del plana. Lahko je del plana zapeljevanje, je pa to tudi igra z ognjem. S čustvi drugega, pa seveda tudi sebe.

Življenje preseneča. Eno večjih, zame, je bila picerija Etna v Divači. Ne povem nič več, naj ostane presenečenje še za koga.

Pripravljam se na predavanje na Ipromovi akademiji. Prezentacija bo huda. Je pa hudič pri meni ta, da moram pasti v flow. Če ga ne ujamem, se mi prezentacija lahko sfiži. Čeprav včasih sfiženja udeleženci ne opazijo.

Fuži. S tartufi. Njam.

Krasa ne poznam. Sem pa ga pričel spoznavati. Na dopustu smo kolesarili od Pliskovice do Komna in nazaj, jedli pa smo na osmici v Brjah. Pršut je bil tako mehak, da bi ga ne zamenjal za najbolj puhasto žimnico. Kot puter, torej.

Devin je en hecen kraj. V njem je prestižno elitna srednja šola za genije s celega sveta. Enega poznam. Je. Genij. Zraven je dvorec rodbine Stolp in Davki, oziroma izvorno Turn und Taxis, oziroma italijanski Torno e Tasso. Zbor kronanih, filmskih in drugih slavnih glav, ki je obiskoval grad, je kot seznam ‘kdo-je-kdo’ sodobne zgodovine. Omemba ena: tu se je Rilkeju ustvarjalno odprlo. Omemba dve: Boltzmannu, slavnemu fiziku se je tu dokončno zaprlo. Samomor. Omemba tri: pod gradom se v zaliv izliva reka Timava, menda kraj, kjer je Jazon argonavtski ladjo, ki jo je prinesel v nahrbtniku iz Vrhnike, zopet položil v vodo in odplul zgodovini naproti.

Sintropija. Kaj je to? Kontra od entropije. Kaj pa je to? Heh, spet nekaj za fizike, filozofe in nakladače, ergo zame. Entropija je merilo neurejenosti snovi, lahko pa tudi informacij, ali bilo česa. Skorajda svetinja v fiziki je, da entropija v sistemih, ki so prepuščeni samim sebi, raste. Iz reda v nered. A kaj, ko smo ves čas obkroženi s pojavi, kjer gredo zadeve od nereda k redu. Recimo, ko mi žena reče, da naj pospravim mizo, se red na mizi poveča. Fiziki na to pravijo, da je to že res, a da je cena za urejanje mize povečanje entropije, beri, energija, ki sem jo porabil za premik predmetov na mizi, je na koncu končala v neurejenem stanju, kot toplota. Ključno vprašanje sintropije je, ali lahko kaj energije dobimo samodejno. No do tule se mi danes o tem piše. Naprej kdaj drugič.

Lahko noč.