Dve poti vodita na vrh.

Ena je običajna. Korak po korak, morda kje kak oprijem, bognedaj klin, a postopek je jasen, na koncu sledi prigarani cilj, vrh.
Druga je “deux-ex-machina”. Torej tudi tekoče stopnice do nebes, ali pač helikopter. A ne @petraslanic? Poanta te druge ni v tem, da obstaja čarovnija, ki te na vrh spusti, ampak da vseeno nekdo drug obvlada to čarovnijo.
Hec je ta, da strici v helikopterjih v svoj air-avto raje vzamejo tiste, ki so itak pripravljeni iti peš, kot tiste, ki samo čakajo na helikopter. Izjeme seveda obstajajo, če so lepe.
Nauk zgodbe: pojdi na goro in glej okoli sebe, morda mimo prileti helikopter.