V Financah je danes objavljen članek z naslovom Ferrarijev mit je resničen.

Že v uvodu v jedro članka, novinar Financ je šel namreč na test novega F430 Scuderia v Maranello, je zapisan pravi biser:

“Tiskovna konferenca je v nasprotju s Fiatovo (lastnik Ferrarija) prinesla precej manj vznesenih in visokoletečih besed, ki zvenijo kot sestanki mrežnih marketingov, le gola dejstva.”

Da, gola dejstva. Če so dobra, zadoščajo. Če so slaba, pa se začne dogajati olepševanje, prodajanje in nenazadnje manipuliranje. To je tisti marketing, ki ga ljudje sovražimo. Kakšna hecna ugotovitev je to, da marketing najbolje funkcionira takrat, ko ga ni.

Mala digresija.

Hmm, kaj ni tako celo z verovanjem v Boga? Mar ne funkcionira daleč najbolje takrat, ko ga ni? Mar ni prav takrat najbolj prisoten?

Konec digresije.

iTIVI je sestavljen iz obojega, iz golih dejstev in iz olepševanja le teh. Golo dejstvo je, da je naš poslovni model finančno dober za podjetje zato, ker statistično gledano uporabniki nikoli ne izkoristijo maksimalnega števila DVDjev, ki bi si jih lahko z mesečno naročnino ogledali. Olepševanje dejstva pa je, da vseeno vedno rečemo, da je število neomejeno, oziroma je omejitev le fizična hitrost potovanja DVDjev med nami in uporabniki.

Pri tem pa nimamo slabe vesti. Zavedamo se namreč tega, da bistvo naše storitve ni v kvantiteti filmov, ki jih prinesemo na dom uporabnika, ampak v njihovi kvaliteti. Olepševanje da, a ne za ceno manipulacije.

Tega kar je zame storil film Oldboy (Stari), ni mogoče opisati s številkami. Moji ženi je bila neizmerno všeč Hudičevka v Pradi (The Devil Wears Prada). Naši Mateji, ki razvaja naročnike, je iz ust takoj izletel film Nezvesta (Unfaithful). Maruša, vodja marketinga in PR, se priduša na Rojena morilca (Natural Born Killers). Simona, ki poskrbi-za-vse, stavi na Skrivnostno sled (The Prestige), Zoran, glavni logistik, pravi, da ga ni čez Telesnega čuvaja (Man On Fire), hitroroka Adelita se rada igra Igro (The Game), Nadja, glavna za filme, se navdušuje nad Billyjem Elliotom, Jaka, veliki op-mojster, prisega na Gosford Park, Aleš, net-guru pa tripa na Nevaren posel (Risky Business), naša brezmadežna legenda Gregor F pa je za Večno sonce brezmadežnega uma (Eternal Sunshine of the Spotless Mind).
Drug primer golega dejstva in njegovega olepševanja je brezplačni poskus. Zadnjič me je klicala jezna kolegica, ko je ugotovila, da se ne more drugič prijaviti na brezplačni poskus. Golo dejstvo je, da je brezplačni poskus na iTIVIju s tem namenom, da novim uporabnikom pomaga razumeti, kakšna je ta storitev. Ko to enkrat spoznajo, je brezplačni poskus končan in ga niti ni mogoče ponoviti, saj uporabnik storitev že pozna. Dodatno se nam pri brezplačnem poskusu dogaja, da so nekateri uporabniki jezni na nas, ker po preteku brezplačnega poskusa postanejo naročniki. Čeprav jih pred nastopom naročništva 3x opozorimo na to, da naj poskus prekinejo, če jim storitev ni všeč. Tu večkrat slišimo, da smo koga zavedli. Zato tudi na tem področju uvajamo spremembo. Bo zelo majhna, a pomembna. Zdaj bomo vsakega uporabnika tik pred koncem poskusa še poklicali, da preverimo, ali smo mu všeč ali ne.

Teh golih dejstev je v našem poslovanju še kar nekaj. Kaj se zgodi, ko nekdo ne plačuje računov? Terjamo ga, mu računamo strošek opominov, pa še nevrnjene DVDje zaračunamo. Kaj se zgodi, če nekdo začne kar po tekočem traku izgubljati DVDje? Prekinemo sodelovanje, uporabnika damo na črno listo, in če lahko dokažemo krivdo za izgube, tudi terjamo vračilo DVDjev. Česar pa praktično ne moremo dokazati. In tako naprej.

In kaj ima vse skupaj s Ferrarijem? Skoraj nič. Le to, da v ta posel vlagamo svojo strast, tako kot je nesporno, da je Ferrari poln strasti, tako njegovih ustvarjalcev, kot njegovih uporabnikov.