V zadnjih dneh sem se moral pripraviti na tri projekte. Vsi trajajo do konca maja oziroma junija.

Ker je eden od projektov pridobljen v okviru EU, zahteva zelo natančno pripravo, saj brez ustreznega poročanja ne bom prejel denarja. In sem se lotil načrtovanja. Kar se je že po zaključku načrtovanja izkazalo za zelo dobro potezo.

Šele z natančnim razporedom svojega koledarja do konca junija sem ugotovil, kako veliko dela imam in kako malo časa je na voljo. Če je že časa malo, pa si dajmo zelo dobro razporediti, kaj bomo delali. Sliši se naivno, kot da se tega še nikoli prej nisem šel. Seveda sem to že počel, a presenetljivo je, kako lahko z zdajšnjim znanjem in izkušnjami presežem svoje nekdanje načrtovanje. To me je presenetilo.

Tako sem v minulih dveh tednih prišel do zelo dobrih delovnih načrtov za vse tri projekte. Do konca junija mi je z današnjim dnem (5. april) vred ostalo 57 dni. Na EU projektu je planiranih 32 dni, na projektu za Go6 je 12 dni, ter na projektu ### 12 dni. To je 56 dni! No, da bom lažje dihal, si bom nekatere od dni delil s svojimi ekipami, tako mi v resnici namesto 1 dneva do konca junija ostane še cca 15 dni. Sem že povedal, da imam za vsak projekt drugo ekipo?

Pri organizaciji sem si pomagal z Googleovim koledarjem v skupni rabi, z Dropboxom, vse skupaj pa sem prenesel tudi na svoj iPad. Pa tudi nekaj papirne organizacije sem izvedel. Vnaprej sem si pripravil fascikle, naredil sem projektno razdelitev področij, vnaprej pripravil poročila, kupil sem si kartonasto mapo, posebno dokumentno mapo, blok papirja z visokim karom, srajčke za vlaganje v fascikle, premeril sem vse poti med kraji (maps.google.com), pa še kaj se je našlo. Kar zanimiv podvig zame, ki sem organizacijsko prej bos kot obut. Saj veste, filozofija, pa to. No, evo, delam na izboljšavah.

In zdaj še glede časa. Časa nikakor ne želim popolnoma zapolniti, kot se morda zdi iz predprejšnjega odstavka. Želim ravnotežje. 40% plačanih dni, 40% dni za tvegane projekte (tudi brezplačno za kul ljudi in dobre projekte), ter 20% dni za zgubidanjenje. Slednjemu recimo tudi kreativna pavza.

Tako. Na moj razpis za sodelavce (tuki, tuki) pa se mi še zdaj ni javil nihče. Če povzamem Frasa in Juga, noben od obeh mojih zvestih bralcev pač ni zainteresiran. Razumem.