Na Net konferenci, 31.1. letos sem imel predavanje o tem, kako smo štirje fantje brez denarja štartali iTIVI. Predavanje je bilo precej zgoščeno, kar je po mojem razlog, da po mojem nisem bil uspešen v podajanju bistva predavanja. Mislim namreč, da se udeležencem mojemu predavanju navkljub, še vedno ne zdi jasno, kako pridobiti denar. Zato tale zapis.
Ker se nahajamo pred našo drugo fazo pridobivanja investitorjev, se mi zdi prav in korektno, da mojim bralcem povem, v čem je bilo bistvo našega pridobivanja denarja.

Zaupanje.

To je bistvo. Našli smo 6 ljudi, ki so nam zaupali svoj denar v zameno za obljubo, da bomo iz njega naredili nekaj dobrega. Obljuba je seveda govorila o donosih na kapital, vrednosti podjetja v prihodnosti, številu naročnikov v času X, ter o podobnem, pri čemer je bilo vse skupaj zapakirano v poslovni načrt.

Iz srečevanj z mnogimi vem, da že v točki priprave poslovnega načrta odpove 80% entuziastov. Preprosto se jim zdi to prevelik zalogaj. Rečem jim lahko le, dragi moji, to je šele začetek. Če niste sposobni sestaviti enega poslovnega načrta, vam bo v poslu le še težje. Del poslovnega načrta mora biti tudi ocena vrednosti in s tem tudi cena za deleže, ki naj bi jih investitorji plačali. Določi se tudi aranžma, po katerem nekateri plačajo več, drugi manj, kar je logično, a celo mnogim pravnikom nejasno.

Če rabi kdo pomoč pri tem, je vedno vabljen na kavo. Cena? Kavo si plača sam.

Potem pride na vrsto sposobnost prepričevanja. Prepričevanje temelji na dobri vsebini, ter na zaupanju v ljudi, ki stopajo pred investitorja. Običajno so angelski investitorji ljudje, ki dobro poznajo mlade podjetnike, ali pa zaupajo potem, ko vidijo, da niso edini. Nevarnost za investitorja je vedno namreč ta, da bi bil edini ‘bedak’, ki se je v to dovolil potegniti. Tudi če podjetju kasneje ne uspeva po načrtih, je breme lastne napačne odločitve precej lažje, če veš, da se je še kdo opekel.

Naloga ustanoviteljev od tam naprej je, da izpeljejo vse potrebno za lansiranje in da produkt pripeljejo na trg. Velika večina dela se seveda zgodi tu. Sam moram priznati, da sem na začetku zahtevnost te faze podcenil. Še več, v tej fazi sem se naučil, da se za vsako polovičarstvo plačajo visoke obresti in da je edina prava predstava za prihodnost ta, da zahtevnosti kasnejših faz, ‘ko bo denarja že veliko’, nikakor ne gre podcenjevati. Ravno obratno, preživiš le, če se popolnoma predaš.

Razbiti moram še en mit in sicer mit o tem, da mi štirje nismo rabili vložiti denarja. V odrekanju višjim plačam, v posojilih, ki smo jih podjetju dali, ter v osebnih garancijah banki se še kako kaže naš prispevek in tveganje, ki smo ga morali vložiti poleg naše ustvarjalnosti in energije, ki sta itak privzeti že od začetka.

Danes, ko smo dosegli točko preloma, iščemo dodaten denar za našo dejavnost. In kaj smo pri tem odkrili? Da se nahajamo v sivi coni. Siva cona se najbolj kaže v stanju našega lastnega razmišljanja, hkrati pa tudi odraz strukture finančnega trga. Gre namreč za to, da z razmišljanjem o nekaj 100.000 EUR ni mogoče pridobiti investitorja. Investitorja je dokaj lahko pridobiti v rangu nekaj 10.000 EUR, ali pa v rangu nad milijon EUR. Prvi so angeli, drugi pa so institucije. V sivi coni nekaj 100.000 EUR si za angele prevelik, za institucije pa premajhen. In zopet igra največjo vlogo tisto, kar je bilo najpomembneje že v prvi fazi.

Zaupanje.

Zaupanje pri angelih nam še vedno zadošča za pridobivanje po nekaj 10.000 EUR, do nekaj 100.000 EUR pa angeli preprosto ne sežejo. Institucije, pa si morajo za investiranje vzeti čas. Čas jih stane. Za nekaj 100.000 EUR si morajo vzeti enak čas, kot za nekaj mio EUR. Oba ranga investicij morajo obravnavati enako resno. A končni izplen v absolutnem znesku bo pri nižji investiciji neprimerno nižji, kot bi lahko bil pri višji investiciji. Zato se jim preprosto ne izplača iti v ‘prepoceni’ projekte.

Pa še nekaj je. Siva cona nekaj 100.000 EUR je kot nekakšen purgatorij. Posel že postane zelo resen in je potencialno zelo zanimiv za manjšo skupino ljudi, ki se morajo naučiti delati skupaj, se zelo hitro učiti in premagovati vrsto ovir. Le tisti, ki se čez to fazo prebijejo, si zaslužijo naklonjenost velikih investitorjev.

iTIVI se počasi prebija skozi to sivo cono. Ob stalnem ukvarjanju z dnevnimi izzivi moramo znati razmišljati o novih trgih in o novih produktih. V našem primeru to pomeni, da moramo z visoko stopnjo zanesljivosti sposobni povedati, kako se bo iTIVI razširil na vsaj 5 tujih trgov, ter kako bo iTIVI naredil prehod na VOD. Oboje zahteva takšno stopnjo razdelave, kot da že jutri odpiramo iTIVI Madžarska, obenem pa nekaj sto filmov ponudimo tudi kot video na zahtevo. Do takrat pa se mora naš tekoči posel iz meseca v mesec izboljševati in rasti. Ne glede na prepreke, priložnosti, pamet ali srečo.

Mala malca, ne?