Na kratko o agentih. Pa ne o navadnih. Ampak o tistih, o katerih je pisal Douglas Hofstädter v svoji knjigi Fluid Concepts and Creative Analogies. Douglas je sicer znan po knjigi Gödel Escher Bach, the Eternal Golden Braid, ki je svoj čas slovela kot najtrši oreh za najbistrejše študente na ameriških univerzah. Douglasov oče pa je bil Robert, ki je leta 1961 dobil Nobelovo nagrado za fiziko. Tako.

Douglas je v knjigi o fluidnih konceptih podrobno razdelal eno od področij umetne inteligence. Na primeru mravljišča je pokazal, kako navidez neinteligentni agentje, mravlje, s sodelovanjem ustvarijo inteligentno vedenje. Nato je analogijo mravljišča prenesel na možgane, vlogo mravlj pa je namenil nevronom.

Rezultat razmišljanja je ta, da bodisi nismo inteligentni, ali pa moramo priznati inteligenco tudi mravljam. Ali je inteligenca t.i. ’emergent’ lastnost sistema ali je obratno inteligenca že v t.i. ‘neumnem’ agentu?

Kaj pa če je celo vesolje mravljišče, osnovni delci pa mravlje. Ali je vesolje inteligentno, ali so intelignetni osnovni delci?

Ali smo ljudje inteligentni?

ps: Miloš, vrni mi knjigo 😛