VOD vs. DVD

Ko je februarja letos na trg prišla prva ponudba videa na zahtevo (VOD – video on demand) teh dveh (1., 2.) ponudnikov, smo se na iTIVIju znašli v dokaj čudni dilemi. Na nek način me je vse skupaj spomnilo na kočijaže konec 19. stoletja, ki so bili soočeni s prihodom nekakšnih samohodk, z motorjem na notranje izgorevanje. Zanikanje pogruntavščine je le podaljšalo agonijo tistih, ki se niso prilagodili.

iTIVI ne zanika VODa, tudi slučajno ne. iTIVI bo ob pravem času svoje storitve ponudil tudi preko VODa. VOD torej ni vprašanje, vprašanje je, kateri čas je pravi in vprašanje je še, kako to storiti. Se pa ne mudi, če mi dovolite malo kočijaške poze.

Oglejmo si tri scenarije za to, kdaj in kako se lotiti VODa.

A) VOD danes, prvič!

VOD danes pomeni, da se prijaviš pri ponudniku tovrstne storitve, počakaš, da ti na dom dostavijo t.i. set top box, aparaturo priklopiš med TV in internetno pipico in že lahko na ekranu izbiraš, katere filme si želiš ogledati v tistem trenutku. Problemov pri tem je kar nekaj.

S strani končnega uporabnika sta glavna problema v tem, da je izbira filmov slaba, filmi pa so slabe kakovosti in se med gledanjem zatikajo.

Če bi ponudniki lahko zagotovili dovolj veliko zalogo filmskih naslovov, obenem pa bi še tehnologija delovala tako, kot je zamišljeno, bi bile za končnega uporabnika zadeve že bolj privlačne. Danes preprosto niso.

VOD si danes privoščijo tisti, ki jih bolj kot vsebina zanima tehnologija. Na strani ponudnikov je slika podobna. VOD danes nudijo telekomunikacijska podjetja, ki imajo prva v rokah možnost, da po svojih “ceveh” pretakajo tudi dosežke 7. umetnosti, vendar pa ima to za posledico tudi to, da nekoliko pozabljajo na vsebino. Brez dobrih vsebin pa preprosto ni razloga, da bi se na VOD prijavljale množice.

Prej omenjena ponudnika se zadeve zagotovo še nista lotila na najboljši način, a tudi tam, kjer se zadev lotevajo kot se zagre, je pot navzgor še dolga.

B) VOD danes, drugič!

VOD v domovih številnih slovenskih gospodinjstev že obstaja, na njem pa je ponudba skoraj neomejena, od najnovejših še nikoli predvajanih holivudskih blokbasterjev, do prihajajočih TV serij, do neverjetnih zalog pornografije, do brez števila TV kanalov, ustavljati se začne le tam, kjer so okusi nekoliko bolj zahtevni, pri art filmih, knjižnicah starejših naslovov, referenčnih gradivih, praktično pri skoraj vseh neangleških filmih. Mah, saj to slednje itak ne zanima nikogar, oziroma večinoma vsaj ne generacije, ki ve, da je širokopasovna povezava z enotno mesečno tarifo skoraj ustavna pravica vseh državljanov sveta.

Hiba dolpotegovanja, dolvlečenja, oz. daunloadanja je seveda v tem, da ni uporabniku prijazna. Je pa poceni, zlasti če je poceni čas tistega, ki za zadevo skrbi. Pri tovrstnem početju nekje v ozadju ves čas seveda ostaja dilema o legalnosti, a jo danes še vedno brž odpihne legitimna pravica uporabnikov, da izkoristijo okorelost sistema, če jih ta ne želi ali ni sposoben kaznovati, pri tem pa bogatijo sebe in svoje bližnje. Filmi so konec koncev bogastvo sodobne civilizacije, katerega vrednost z večanjem števila gledalcev le narašča, ne glede na to, kdo pri tem pobere napitnino.

C) VOD jutri!

VOD ima prepogosto pridih ultimativne rešitve. Pogosto je v kakšni debati navržen kot končna rešitev. Kot bi se pred VODom na področju gledanja filmov nahajali v kameni dobi, s prihodom VODa pa prestopimo v VODeno dobo, ali kaj?

Cikam na to, da sogovorniki VOD prepogosto jemljejo kot zaključeno rešitev, pri tem pa ni VOD nič drugega kot nov distribucijski kanal s svojimi prednostmi in pomanjkljivostmi. Ključ uspega VODa ni v tehnologiji, ampak v tem, kdo bo to tehnologijo, ki bo itak kmalu na voljo vsem, uspel uporabiti na način, ki bo uporabniku najbolj prijazen, zabaven in enostaven.

Bistvo VODa se skriva izven VODa. Bistvo se skriva v tem, katere filme uporabnikom ponudimo, kako jih ponudimo, koliko znanja je vpleteno samo ponudbo, kako se to odraža v nabavi, ter konec koncev koliko vse skupaj stane. Morda najboljša primerjava je iz sveta televizije. VOD je za ponudnika filmov isto kot je za TV postajo TV kamera. TV kamera in njej sorodna tehnika še ne naredi dobre TV postaje, mar ne?

VOD je finančno enormen zalogaj, ki se ga danes lahko lotijo le tri vrste podjetij. Na eni strani so to telekomunikacijski giganti, na drugi so medijske hiše, na tretji pa so to še specializirani ponudniki.

Na dolgi rok dvomim, da lahko to bitko dobijo telekomi. Razlog je v tem, da zabava ni del njihove strateške usmeritve. Marsikateri telekom bo lahko pri VODu celo uspešen, a to ne bo dolgotrajno, oziroma bo za to moral žrtvovati izdvojitev svojih VOD oddelkov v enote, ki bodo bistveno bolj podobne današnjim medijskim hišam. Slednje imajo področje zabave v jedru svoje strateške usmeritve in bodo zato zagotovo lahko uspešnejše.

Tretji igralci, specializirani ponudniki pa lahko najbolj presenetijo. Na globalnem nivoju je vsem najbolj znan Apple, na katerega tudi pri VODu stavi večina analitikov. Apple je preposto briljanten na področju pri tem, kako ti določene vsebine ponudi. Vodilo je skrajna enostavnost in prijaznost do uporabnika. Isto odliko pripisujejo tudi osebnemu digitalnemu videorekorderju, napravici Tivo, ki je pravi ljubljenček TV-filov na drugi strani oceana. Pred kratkim je odjeknila novica, da sta partnerstvo sklenila Amazon in Tivo in da bo na slednjem moč gledati filme, ki jih uporabnik kupi v Amazonovi VOD štacuni. Še tretja “specializirana” novica: Joost, verjetno najbolj vroči P2P IPTV igralec na svetu, se dogovarja za možnost, da bi softver za dostop do njegovih vsebin vgrajevali kar v TV aparate, govora pa je seveda o največjih svetovnih proizvajalcih magičnih škatel.

Kaj pa DVD?

Prepričan sem, da se bo na področju VODa, katerega trg čez 10 ali 20 let bo večji kot je danes trg TV postaj, glavni boj potekal med sedanjimi medijskimi hišami, zlasti TV hišami, ter specialnimi ponudniki. Telekomunikacijska podjetja bodo sicer del igre, a se jim bo zgodilo to, kar se je že v preteklosti njihovim predhodnikom, državnim PTTjem. Če ne drugače, jih bo država (Evropa?) razbila na infrasturkturni in vsebinski del.

iTIVI v vmesnem obdobju med sedanjostjo in prihodnostjo stavi na DVD. Razlog je preprost. DVD je poceni, število izdanih naslovov na svetu je okoli 100.000, pridobitev licenc je enostavna, tehnologija – poštna dostava – je zanesljiva in nezakomplicirana.

Vmesni čas je tudi čas, v katerem se bomo naučili zadovoljiti najrazličnejše okuse uporabnikov, spoznali bomo vse pomembne distributerje in producente, organizatorje festivalov, filmske ustvjarjalce, obenem pa bomo s postopnimi koraki gradili skupnost ljubiteljev filmov, ne glede na žanr, jezik ali budžet filma.

S tem znanjem bomo bodisi samostojno ali v povezavi s katerim od velikih vstopili na polje VODa. Prav ta znanja in ljudje, ki jih bodo razvijali, pa bodo ključna sestavina bodočih upešnih VOD rešitev.

Če je torej DVD kočija, VOD pa avto, bomo na naši kočiji ostali še toliko časa, dokler avto ne preboli začetnih bolezni. In še potem bomo kar precej časa za naše prevoze uporabljali oboje, avtomobile za bolj popularne kraje, kočije pa za tiste številne bolj odročne pa zato še toliko bolj zanimive.