V zadnjem času sem srečal tri ljudi, ki so mi zaupali svoje ambicije. Počaščen sem bil s tem, da sem lahko vstopil v svet sanj in če bi bil indijanec, bi zdalje rekel, da je to edini resnični svet, saj je ta, ki ga spremljam z očmi, le utvara.

D se je odločil, da bo ustvaril slovenskega paradnega konja, ki bo pariral Googlu ali Nokii. Razumela sva, da se Nokie ali Googla ne ustvari s količino dela, celo ne s kakovostjo, ampak s strastjo. Če je strast, je delo kakovostno in ga je veliko. Njegovo delo bo na področju načina razmišljanja. Misli so kot ventili, ki usmerjajo materijo. On nas bo učil, kako upravljati ventile, da bi slednji vodili materijo. Ideje so tiste, ki preoblikujejo svet. Ideje oblikujejo besede, besede premikajo ljudi, ljudje premikajo gore. Dobesedno. Hauk.

P se je odločil, da bo ustvari kolesarsko ekipo, ki bo postala zmagovalka na Tour de France. Nor cilj, nore emocije, nora strast. In fant ni nor. Je eden od najbolj kalkulativnih ljudi, kar jih poznam. Preprosto razume, kaj dela vrhunske športne ekipe. Trenutno je dva ranga stran od TdF, a pozor, le dva. Večina ljudi je 6 rangov stran od česarkoli. Hauk.

B se je odločil, da bo imel vinograd. V Brdih. Pot do vinograda je dolga, ne pa nujno težka. Predvsem mora biti strastna. In B je strasten fant. B požira znanje, kot ga ne more požreti noben stroj na tem svetu. Uči se hitro in strastno. Pot do vinograda je hecna, saj jo bo dosegel tako, da bo najprej preko spleta prodal največ vina na svetu. Ne sam, a vendar, sam. Sejal bo žarke, žel bo sonce. Hauk.

Kam pridemo, če nimamo sanj. Marsikdo bo tule rekel, da ostanemo realni. Hvala. Res je. Ampak D, P in B so realni, zelo realni. Vsak dan delajo delo, ki jih korak po korak vodi vse bližje k njihovim sanjam, čeprav se zdi, kot da so še neskončno daleč od cilja. A kdor ima cilj, včasih odkrije tudi kakšen lift, ki vodi gor k cilju. Kdor pa cilja nima, bo prej kje padel v kakšno luknjo. Ker potem bo imel vsaj cilj. Da spleza ven iz luknje, za začetek.