Gregor Cuzak

on marketing, business and philosophy

Neuporabno-uporabno-neuporabno

| 11 Comments

Danes sem imel priložnost videti prezentacijo dveh vrhunskih strokovnjakov. Teme tokrat enkrat za spremembo ne bom odkrival, ker bi bila zadeva lahko za koga vrhunsko žaljiva. To pa niti ni moj namen.  Recimo, da se zadeva tiče marketinga.

Fanta sta pokazala primer, ki sta ga že pred nekaj leti pokazala pri nekem potencialnem naročniku. Iz Slovenije. Na osnovi nekih podatkov sta temu naročniku pokazala praktično prihodnost njihovega posla. In dobila nista nič. Nič. Taista dva strokovnjaka danes delata za nekatere izmed največjih svetovnih korporacij, njuna zgodba pa se sliši skoraj kot, da jima ni meja.

Slovenski naročnik primera ni razumel, če pa ga že je, tega ni z ničimer pokazal. Če bi takrat na tistem stolu sedel jaz, bi zadevo pograbil z vsemi štirimi.

Taisti slovenski naročnik še vedno na področju, ki ga pokrivata strokovnjaka iz naše zgodbe, ni naredil nič, ali pa bore malo.

Moja teza je, da sam naročnik niti ni kriv, da se je vedel tako bedasto. Bil je pač v fazi, ko najboljša stvar na svetu zanj ni bila uporabna. Mogoče bo kdaj kasneje prišel čas, ko bo taista zadeva zanj uporabna. Zagotovo pa bo enkrat v prihodnosti prišel čas, ko ne bo to več za nikogar uporabno.

Ok, tule razkrivam temo, igralcev pa seveda ne. Gre za uporabo notranjih podatkov o strankah, za njihovo segmentacijo in povečevanje vrednosti strank na tej osnovi.

Po moji današnji oceni bodo minila še cca 3 leta, da bo zadeva postala splošni trend, ampak takrat bomo nekateri že daleč daleč spredaj. In kdor se bo zadeve lotil takrat, jo bo bodisi preplačal, ali pač kar izpustil. Slednje bo mogoče celo boljša varianta.

No, bomo videli.

11 Comments

  1. Ivan, percepcija slovenske stranke je verjetno bila, da ni še niti na periferiji. Seveda je stvar pogleda kaj je na periferiji.

    Nisem bral knjige, vem pa. In poskušam opazovati.

    A kaj tečeš?

  2. @ivan

    jasno, šmartinska 106, kava, prej se slišiva, 041 455 554

  3. Imam, seveda, je na voljo če te zanima. 😉

  4. @ivan

    Ja, gre za rudarjenje.
    Hvala za predlagano knjigo. Jo imaš?

  5. Ne poznam sicer zgodbe in akterjev, ampak občutek mi pravi, da gre za neke rudarske modele.

    Če me občutek ne vara, to področje ni na periferiji ampak precej v centru, vsaj v tujini. Oziroma vsaj na poti v center. Ne verjamem pa, da bodo čez tri leta ludje zadeve preplačevali, ampak se bo IMO vse bolj selila v mainstream.

    Obstaja ena zanimiva knjiga – Competing on analytics, notri maš (med drugimi) tudi netflixov primer.

  6. @Aleš

    Tvoj komentar me spomni na eno najbolj vplivnih knjig 20. stoletja, in sicer Kuhnovo naravo znanstvenih revolucij. Pomembni preobrati, spremembe paradigem se zgodijo iz periferije, pravzaprav vedno. Poglej si Einsteina, bil je knjižničar. Ali pa Lorenza v teoriji kaosa, ki je bil vremenoslovec.
    Še bolj bizarnih je Newtonovih 10 let v objemu alkimije.

  7. Ja, seveda. Eni so kar samo v trendu in kupujejo kar pač kupujejo vsi. Drago kot praviš.

    Dragocenosti (in kar bo kmalu – pravzaprav zelo kmalu trend) so pa vedno na periferiji. Tam se moramo kdaj tudi gibati, opazovati, … poskušati najti.

    Zanimiv zapis.

  8. @DjJuvan
    Aha.

    @Furla
    Točno to velja v tem primeru. Ga kar precej dobro poznam, vendar to tega konkretnega naročnika ne opravičuje. Zame so ljudje, ki so odgovorni za to področje, bedaki. Drugače pa za naročnika tega ne morem trditi.

    @mitjamavsar
    Naj ne bo skrivnost, da sva kolega in da bom kolegom seveda zaupal, za kaj tu gre. Na kavi 🙂

  9. Tole je pa ena bolj skrivnostnih objav, kar sem jih kdaj prebral. You funny 😀

  10. Mogoče pa naročnik ne potrebuje pomoči na tistem področju in moči usmerja nekam drugam, kjer ravno tako povečuje vrednost strank.

  11. Vsi raje posežejo po preverjenih variantah. Le tisti s pogumom pa posežejo po neznanih ali neraziskanih področjih. Po moje tukaj niti ne gre le za izgovor “uporabno/neuporabno”.

Leave a Reply

Required fields are marked *.