Pred kratkim sem prebral odlično knjigo o ustvarjalcu največje evropske nizkocenovne letalske družbe Ryanair. Michael O’Leary je pravi ‘bastard’, kot tej nelepi angleški besedi pritiče. Morda bolj kot karkoli drugega bije iz knjige dejstvo, da gospod O’Leary praktično v vsakem stavku uporabi besedo ‘fuck’ ali kakšno njeno različico.
Ryanair je bil ustanovljen leta 1985. Danes že pokojni Tony Ryan je že dalj časa delal v letalski industriji, v kateri je imel tudi zelo uspešno podjetje za leasing letal. Že zelo zgodaj je ugotovil, da se bo tudi v Evropi zgodila deregulacija, ki bo odpravila zaščito za domače letalske družbe, kot se je že desetletje prej zgodilo v ZDA. Vzornik mu je bila letalska družba Southwest Airlines.
Prvih 6 let je Ryanair delal izgubo, pri čemer je bilo najhuje to, da se je le ta s povečevanjem števila potnikov le še povečevala. Takrat Ryanair še ni bil pravi nizkocenovnik v smislu kontrole stroškov, ampak je cene oblikoval kar po občutku. Vodila jih je ideja, da morajo biti vsaj 20% cenejši na istih relacijah, kot njihova konkurenca.
Michael O’Leary je prišel v podjetje leta 1989, zgolj kot mladi pripravnik, ki ga je Tony Ryan poveril za to, da mu poroča, kaj se v podjetju dogaja. Mladenič je dve leti porabil za to, da je spoznal vse podrobnosti delovanja podjetja, dokler ni bil leta 1991 imenovan v upravo, kot finančni direktor. Funkcijo direktorja je prevzel nekaj let kasneje.
Šele takrat leta 1991 je Ryanair pričel poslovati profitabilno. Pričela se je dolgoletna bitka za čim nižje cene, skozi naravnost obsesivno kontrolo stroškov. Kjer so prej poleti stali po nekaj 100 €, je Ryanair ponudil naravnost smešne cene, včasih tudi samo 1 €, v povprečju pa manj kot 50 € na sedež. To je dosegel s skrajšanjem časov obrata letal, to je časa od pristanka do vzleta, s trdimi pogajanji z majhnimi letališči za znižanje stroškov na potnika, s standardizacijo letal in njihovo masovno nabavo, z ukinitvijo kart, z ukinitvijo sedežnega reda, z ukinitvijo strežbe, z zaračunavanjem dodatnih storitev, hrane, pijače, rezervacij taksijev in hotelov, z zaračunavanjem za dodatne kose prtljage in še in še.
Znano je, da je Ryanair izjemno agresiven, tako v svojem oglaševanju (oglas s Papežem, oglas s Carlo Bruni), v svojih nenehnih napadih na irsko vlado in kasneje tudi evropsko komisijo, do konkurence (napis Auf wiedersehn Lufthansa na enem izmed letal), do dobaviteljev (Boeing je dal Ryanairu 30 mio$ popusta na letala 737, ki sicer stanejo 60 mio $), ter celo do lastnih potnikov (Ryanair ne vrača denarja ob odjavi, ne glede na okoliščine).
Anekdota iz življenja Michaela O’Learyja nazorno opisuje, kakšne vrste človek je.
O’Leary živi v manjšem kraju Mullingar, ki je od letališča v Dublinu oddaljen uro in pol vožnje, pot pa vodi skozi center mesta. Ko je O’Leary ugotovil, da vsak dan vsaj pol časa za vožnjo zapravi s čakanjem v gneči, mimo njega pa po posebnem pasu prosto vozijo taksiji in avtobusi, je brez odlašanja kupil licenco za taksi za 6.000 €, na svoj črni mercedes je obesil posebne taksi tablice, dodal tablo na streho in se začel redno voziti po svojem na novo odkritem voznem pasu. Ni dolgo trajalo, preden so ukano opazili časopisi, ki so planili po O’Learyju, češ, kako eden izmed najbogatejših Ircev zlorablja javno dobro in če bi vsi bogataši delali tako, bi postal tudi rezervirani vozni pas nagneten in manj uporaben, še zlasti v primeru nujnih voženj reševalcev, policije ali gasilcev. O’Leary se je odzval s predlogom, da sprejme na poti od Mullingarja do letališča in nazaj kogarkoli, ki bi se prej najavil in bi tudi plačal za uporabo taksija. Vihar se je pomiril, O’Leary pa se menda še danes vozi s svojim ‘taksijem’.
June 5, 2008 at 22:41
@Marija
Kljub nasprotnemu prepričanju, je delež variabilnih stroškov v letalski panogi majhen. Problem so fiksni stroški. Fiksne stroške pa lahko kriješ na dva načina, majhen volumen-visoka cena, ali visok volumen-nizka cena. Ryanair si je izbral drugi model. Simpl.
June 5, 2008 at 13:20
Ja, zanimiva zgodba o uspehu, ki pomeni pravi “preboj” v letalski industriji. Sam sem se nekajkrat peljal z Ryanairom in tudi EasyJetom. Vse deluje. Sam ne vem kako so lahko tako poceni… kljub tvojemu zapisu.
May 29, 2008 at 17:06
Ravno pred dnevi sem prvič doživel let z Ryanairom. Štima vse, če pozorno prebereš drobni tisk in te ne nategnejo pri prtljagi, potem se ne more nihče pritožiti. Cene so smešno nizke, letalo pa vrhunsko.