This one, my dear english readers, is in Slovenian. Cause it’s a special ode to a company in sLOVEnia that deserves acclaim in a soulful Slavic language.

Torej dragi Kolosej,

navdušil si me že z otvoritvenim filmom, neko Mumijo iz starodavnega Egipta, ki smo si jo ogledali vsi, ki takrat nismo pomenili nič na slovenski oglaševalski sceni, skupaj z onimi drugimi, slavnimi, ki jim je bil po filmu namenjen tudi sprejem. Nič zato, prav je, da so alfe res alfe. Jaz to še danes nisem. Kvečjemu zastonjkar.

Zelo prijeten je spomin na začetke, da. Sprva se je cela dvorana krohotala vsakič, ko se je ob uvodni špici pojavil napis Kmečka družba. Čez čas smeha ni bilo več, še muzanja ne. Je pač postalo jasno, da se ni slabo pisati Gantar, ali pa Racman. Pa še ime se je skrajšalo v KD.

Dragi Kolosej, ves čas nas razveseljuješ z izvrstnim izborom filmov. Holivud je res najkakovostnejše filmsko mesto na svetu. Filmi so bombastični, polni specialnih efektov, napeti, tudi v petem delu, pa glasni, tako se zlahka preglasi pogovor po mobilcu iz sosednje vrste.

Kokice, njam, so odlična filmska hrana. Nekateri obiskovalci jih ljubijo celo tako zelo vzhičeno, da jih vsakič najdemo nekaj na temnem linoleju prijetno odišavljene avle, pa kakšne tudi zunaj na stopnicah, pa na parkirišču. In na stolih v dvorani. Še sam si jih omislim.

Pa te misli brž prežene želja po obisku wcja. Uf, ogledala, če so čista, nudijo mojemu egu prav prijetno naslado. Pa pisoarji, ti so tako intenzivno uporabljani, da res vsepovsod ven bije pristna rja. Višek užitka je zavedanje, da je brezvodni pisoar dejansko tudi uporabljan, saj je poln seča. Aja, en pisoar tam na levi je zamaskiran, kar je dobro, ker ima mogoče kakšno grdo kožno bolezen. Karantena, ne?

Na blagajni štejemo gotovino. Prav je tako. Tako človek vsaj ve, kaj je denar. Ne pa tiste kartice, pa PIN številke, a sploh kdo pomisli, kako lahko je vdreti v osebne račune lastnikov teh kartic. V Koloseju mi je na srečo sploh ne dovolijo uporabiti za plačilo. Tako je zame najbolj varno.

Po novem je v predverju kup opozoril, da v dvorano ni moč odnesti druge hrane ali pijače, kot tiste, ki jo prodajajo v avli. To so kokice in coca-cola ali kakšen njima podoben derivat. Če grem v McDonald’s, moram hrano pojesti tam. Ker v kino z menoj ne sme. Tako tudi iz špageterije Subito s seboj ne smem prinesti špagetov s paradižnikovo omako, ali bognedaj, v kino z burekom res ne moreš. Kul. Aja, kaj se je zgodilo z neonsko tablo Subito na pročelju stavbe, a je v remontu, da bo še lepša?

Zelo me veseli tudi to, da me pred ogledom filma 20 minut reklam podrobno, res podrobno obvesti o tem, kateri filmi bodo na ogled do prihodnjega marca, pa tudi, zakaj je perilo dobro prati s praškom, heh, pozabil. Škoda, mogoče kakšna reklamca preveč, res. Res si nisem zapomnil tega praška.

Nenazadnje pa najpomembneje. Prodajalke kart so bile od mojega zadnjega obiska vse pri dr. Planinšku. Joški so vse večji, dekolteji pa vse skupaj prijetni poudarijo. Ali sem bil pa jaz slep. Po mojem drugo, Planinšek je najbrž predrag.

Kakorkoli, poznani so mi tvoji uspehi po svetu. Tudi v Beogradu uživajo ob tebi, menda pa tvojim strokovnjakom iz Expanda skorajda ni para v Evropi. To je spoštovanja vredno. Naj se dober glas o tebi širi vsepovsod. Še na mnoga leta, tvoj hvaležni obiskovalec.