Gregor Cuzak

on marketing, business and philosophy

Eyeballs are a commodity*

| 8 Comments

*Učke so poceni, bi se glasil kvaziprevod.

Dva dni nazaj mi je komercialist ene od znanih spletnih strani v Sloveniji ponudil 1.000 ogledov pasice za 4 EUR. Potem sva govorila po telefonu in mislim, da sem mu precej zagrenil dan.

Začel sem takole.

Google mi za klik zaračuna cca. 20 centov. Ekvivalent te cene bi s pasico dosegel, če bi za 4 EUR dobil 20 klikov. To bi pomenilo CTR 0,2%. Težava je v tem, da so CTRji danes nižji. Spodaj je po zaslugi Aneja tabela povprečnih CTRjev po več državah.


Podatek je star dve leti, zelo verjetno pa smo Slovenci pod 0,1%. Tu cena mojega ponudnika niti še ni problematična. Problem je drugje in sicer v konkurenci. Ponudnikov oglaševanja s pasicami je na trgu toliko, da se iz njih kakec dela.

Dodatno morajo tekmovati proti googlu in najdiju, ki imata to prednost, da oglašujeta takrat, ko nekdo res nekaj išče, ne pa vmes.

Zgoraj navedeno seveda pomeni, da je prava cena za 1.000 prikazov danes bolj 0,4€ kot 4€.

Ker pa se večina prodajalcev ne zna pogajati, žal zanje, se jaz pogajam toliko trše in poiščem največje ponudnike, ter jim potem ceno zbijem na dno. Na manj kot 0,4€ na 1.000. Tamale ponudnike pa ubijem.

Ob tem mi je prodajalec začel razlagati nekaj o brendingu in podobnih bučah. A z eno pasico bom delal brending, ali kaj? Nadaljeval je s ciljno skupino. Pa sem ga vprašal, kaj je tako zanimivega na njegovi ciljni skupini in je rekel, da mi višji premoženjski status njegovih bralcev omogoča oglaševanje laptopov. WTF?!? A druge ciljne skupine pa ne kupujejo laptopov, ali kaj? Pa je rekel, da dražjih laptopov.

Pogovora seveda nisem želel peljati naprej v smeri, s katero se je začel, temveč sem prodajalcu svetoval, naj razjaha to kljuse od prikazov in mi ponudi kaj bolj prilagojenega za mojo spletno stran. Svetoval sem mu, da premisli, kako lahko vsebine, ki jih imajo in so, btw, zelo kakovostne, bolje vplete v ponudbo za nas. Naj premisli on, kaj je meni bolj pisano na kožo. That’s not my job.

Nazadnje sem mu še rekel, naj pozdravi svojega šefa, ki je super človek in da si zelo želim, da pride nazaj z nečim, kar bo imelo smisel. Pa naj stane tudi 4€ na 1.000 prikazov. Samo naj dobro premisli.

Potem sem razmišljal naprej in ugotovil, kje se skriva odgovor na vprašanje, ki sem ga postavil v zapisu o najtežjem poslu na svetu. Odgovor je postal še bolj jasen, ko sem danes v roke vzel odlični City Magazine, edicijo Gourmet. Če eno uredništvo zmore zbrati tako dobre trendi restavracije v eni reviji, potem so, hočeš nočeš, oni eni najboljših prodajnih posrednikov, če želim prodajati tem trendi restavracijam. V tem primeru je oglas za 3.000 € le vstopnica v dialog z mojo ciljno skupino. Ki niso učki bralcev, ampak so lastniki teh restavracij.

Če se vrnem na primer iz začetka. Fantje, vprašajte se, koga mi ponujate na pladnju. Mi res ponujate svoje bralce? Jaz bi rekel, da ne. Ponudite mi svoje partnerje in sebe. In bodite kreativni.

8 Comments

  1. Pingback: cuzak.itivi.si » Blog Archive » Vojna informacij

  2. @spela

    Ne morejo privoliti. CPA je prepoceni, izgubijo prihodke. Glede velikosti trga se pa strinjam. Včeraj sem nekomu razlagal, da se pri nas ne gremo biznisa, ampak treniramo veze in poznanstva, denar pa je stranski efekt.

  3. Ok, razumem.

    Kaj meniš, bi se stanje, kaj spremenilo, če bi mediji pri nas privolili v CPA namesto CPM model?…da ne govorimo o katerih drugih bolj sofisticiranih modelih V tujini to obstaja, pri nas pa ni interesa ne na strani zakupnikov ne medijev. Vedno se zgovarjajo na majhnost našega trga.

  4. @spela
    Pogledal sem tabelo zgoraj, ki je stara dve leti, CTR pa vsako leto upade, ker se uporabniki neta naveličamo klikati nanje, pa tudi vem, kakšne CTRje dosegamo s svojimi kampanjami.

  5. Zanima me, kako si prišel do zaključka, da je CTR v Sloveniji pod 0,1%? Imaš na to temo, kak zanesljiv vir…bi mi prišel prav 🙂

  6. @Aleš

    preveč me hvališ 🙂

  7. Naj komentiram po šahovsko 🙂
    Ti si odigral velemojstrsko partijo, nasproti tebe je bil tretjekategornik.
    Večinoma so kupci nevešči šaha, nasproti pa jim sedijo šahovski začetniki. In potem se nekaj zmenijo, nekaj kupijo … Dokler je še kaj cekinov je takšen način kupovanja nekakako znosen, ko nastopi recesija se igra ustavi …

  8. Pingback: gregorc « koornk

Leave a Reply to Aleš Cancel reply

Required fields are marked *.