Cilje je treba imeti, pa četudi gre človek mimo njih.

Naj naštejem par svojih:

– poročil se bom z odličnjakinjo z modrimi očmi, failed, moja žena ima rjave oči, z odliko pa fura lajf
– do tridesetega leta bom imel svojega Ferrarija, failed, prvič sem ga za pol ure vozil novembra lani, star sem 39 let
– imel bom tri otroke, not yet, imam dva, razen če kje za kakšnega ne vem
– tekel bom maraton, success, da, svojih prvih 42 km na tekmi sem pretekel leta 2006, rezultat 3:37
– s kolesom bom šel na morje, success, dve leti nazaj sem šel in to kar na poslovni sestanek, sploh ne na plažo
– prištudiral si bom doktorat, not yet, imam diplomo iz fizike, MBA, ter magisterij iz managementa. Doktorat me čaka čez recimo 6 let
– pri 57 letih bom imel svojo ekipo F1, not yet. Na tem cilji ne delam, razen posredno, tako da se ves čas besno učim. Tisti, ki me poznate, veste, da nisem ravno najbolj mirna duša na planetu
– v Ljubljano bom na obisk pripeljal Johna Cusacka, not yet, John in njegovi so namreč po rodu iz Sadinje vasi pri Ljubljani. Tam, na številki 126 je še danes Cuzakova kmetija. Pradedek in brat sta se v Ameriko izselila v začetku 20. stoletja
– z jadrnico bom objadral svet, not yet, očitno
– pisatelj bom, not yet, ponovno očitno
– ko umrem, bom moder oblak na gori, no comment

No, vidite. Cilje je treba imeti. Pa četudi čudne.