Na iTIVIju smo se marketinga lotili resno, skrajno resno. Če pogledam 16 mesecev nazaj, najbrž celo preveč resno. Pa vednar resnost v običajno neresni panogi (tu mislim na marketinško panogo, ne na videotekarje) ne škodi. Razlog je v tem, da je stopnja napovedljivosti (accountabilityja?) pri marketingu menda bistveno nižja, kot v drugih panogah, recimo pri logistiki, proizvodnji, računovodstvu, celo prodaji.

Sam menim, da je marketing ne le v Sloveniji ampak tudi širše 1) precenjen in 2) premalo uporabljan.

1) precenjen

Poznam kup ljudi, ki delajo na področju marketinga. Nič čudnega, če sem skoraj deset let delal v raznih oglaševalskih agencijah. Ti ljudje, moji kolegi, praviloma zaslužijo nadpovprečno veliko, hodijo na najboljše zabave, pa še lepih punc nikoli ne zmanjka. Po drugi strani pa je njihovo povprečno razumevanje poslovanja zelo slabo, zato je fokus običajno popolnoma napačen. Izmed možnih ciljev si zato prepogosto izbirajo napačne, med njimi se vse prevečkrat znajdejo festivalske nagrade, da o kakšnih drugih kreativnih nečimrnostih niti ne govorim. Pa ni problem v nagradah, problem je v prepogosti odsotnosti poslovnih ciljev. Tega se tiče druga točka.

V primerjavi z marketingom imajo recimo v prodaji praviloma nizke, oziroma prenizke plače. Kjer pa je situacija obratna, je marketing reduciran na t.i. “window dressing” (preurejanje izložb?), oziroma na tržno komuniciranje, interno pa jim rečejo “reklamarji”, upošteva pa jih v firmi skoraj nihče.

2) premalo uporabljan

Dobro izveden marketing se meri samo po eni zadevi – po prodaji. Seveda je lahko prodaja večstopnejska, lahko zasleduje dolgoročne cilje, včasih je lahko nefinančna (dotacije, volilni rezultat, uresničevanje kvalitativnih premikov), a še vedno je prodaja ključna.

Če marketing teh rezultatov ne prinaša, potem ni marketing. Pika. Oziroma je to slab marketing.

Direktorji družb zaradi slabe strokovne podkovanosti, lastne in svojih trženjskih oddelkov, marketinga ne uporabljajo dovolj. V resnici pa je lahko marketing eden najbolj trdo delujočih delov pri zagotavljanju uspeha podjetja.

V iTIVIju merimo skoraj vse, kar se pri marketingu meriti da. Pri tem nam je v izjemno pomoč Googlov analitični paket Analytics. Ni pa edino orodje. Uporabljamo še lastno bazo, kjer beležimo vse referrale (priporočevalce?) in seveda vse poslovne statistike, ter nekatera druga orodja, recimo Clicktale in SurveyMonkey.

Bistvo marketinga, kot tudi posla nasploh je, da veš koliko boš dobil nazaj, če boš vanj vložil 1 €. V tem oziru marketing dela čudeže. Nič posebnega ni, če je na vloženi 1 €, izplen tudi 10 € in več. Velikokrat že manj kot v letu dni. Pri takih donosih bi se finančnikom utrgalo od sreče, tržnikom pa nikoli ne bi bilo več potrebno skrbeti za to, kakšen bo njihov proračun. Realni donosi na nivoju celotne organizacije nikoli niso taki, ker je v podjetjih ogromno trenja, neusklajenosti, inercije. Kar pa želim s tem zapisom povedati je to, da je marketing lahko ključni vlečni konj. Če bi lahko ta konj (marketing) tekel sam, bi zbezljal, ko pa je vprežen (v podjetje), pa gremo lahko z dobro naoljenim vozom tudi zelo hitro.

TV oglasa za iTIVI
V tem zapisu se ne bom spuščal globlje. Tokrat bi vam rad pokazal dva TV oglasa, oba za iTIVI. Iz stališča učinkovitosti eden blesti, drugi pa skoraj ni imel učinka. Razen pri dobrem občutku peščice ljudi.

Učinkoviti oglas:

…
Lepi oglas:

…
Drugi oglas seveda ni kriv za svoje nedelovanje. Krivi smo mi, ker ga spomladi nismo dali na TV. Uporabili smo ga namreč samo za t.i. virusni mail, ker pa to nikoli ni postal, tudi ni odigral svoje vloge. Glede na dober odziv bomo z oglaševanjem na TV nadaljevali in ga še razširili.