Poznate t.i. scale invariance, ali okorno poslovenjeno, kar je zapisano v naslovu? Nadomestni izraz pa je enostavnejši, samopodobnost, namreč. Približno.
Presenetljivo dejstvo sveta je, da so si premnoge stvari izjemno podobne, ne glede na to, ali se pojavljajo v mikro ali makro okolju. Drobec peska ali ledeniški balvan. Mikroskopski vrtinec ali orjaški maelstrom. Posipanje peska na kupčku v otroškem peskovniku ali smrtonosen snežni plaz, hja, na Voglu ta teden. Razbitje kapljice na površini tekočine ali padec katastrofalnega meteorja ob izumrtju dinozavrov. Trk protonov v pospeševalniku ali prometna nesreča.
Ena od razlag samopodobnosti je fraktalna struktura snovi, ki jo vzpodbujajo fizikalni zakoni neodvisni od velikostne skale. Neodvisnost od velikostne skale je tudi značilnost fourierovih transformacij, nekakšnih preslikav med prostorom lokacij in prostorom frekvenc. Če se nam danes pretežno zdi, da živimo v prostoru, kjer sta tu in tam ločena, pa logika fourerovih transformacij pravi, da so si v prostoru frekvenc najbolj blizu reči, ki so si v prostoru lokacij najbolj daleč narazen in obratno.
V prostoru lokacij z razdaljo učinki padajo, energija se širi disipativno, učinki so večinoma ujeti v negativno povratno zanko. V prostoru frekvenc so hkrati povezani vsi kotički vesolja, celo astrologija bi lahko bila nekako upravičljiva.
Z zgornjo primerjavo pa ne bi bilo prav predvidevanje, da ima katerikoli od obeh pogledov prednost. Nasprotno, če privzamemo njuno enakovrednost, potem je s kombinacijo obeh celo mogoče pojasniti nekatere univerzalne pojave, za začetek kar enakost na vseh velikostnih skalah. Ugotovili bi, da je največje hkrati najmanjše, da je vse v vsem, da se vse dotika vsega drugega, ne glede na čas, ne glede na razdaljo.
Če že obstaja ta enakost na vseh velikostnih skalah, ali bi potem lahko trdili, da so si dejansko stvari ekvivalentne tudi v drugih pomenih? Ali je atom “močan” toliko kot cela zvezda? Ali je zrno peska težje od gore? Odgovor desne polovice možgan pravi odločno DA, leva pa se proti temu bori.
Ta princip ekvivalentnosti običajno v svojih razmišljanjih ekstremiziram tudi v drugih smereh. Težko dajem prednost prihodnosti pred preteklostjo, nekako ne priznavam razlike med mrtvim in živim svetom, ne dajem prednosti računalniku pred papirjem, ne kupim argumenta, da so bogatejši ljudje srečnejši in še in še.