Gregor Cuzak

on marketing, business and philosophy

David proti Goljatu

| 0 comments

Tokratni zapis se tiče naročnika, za katerega delam. Nekateri veste, koga imam v mislih, razkrivati imen tule ne mislim. Gre pa za arhetipsko zgodbo, pri kateri je potrebno velikana premagati na način, ki ga le ta ne pričakuje. Vse skupaj je jasno tvegano, a prepričan sem, da je pravo tveganje le nadaljevanje igre, kot jo diktira velikan. Naša naloga je spremeniti igro.

Ok. Velikan je podjetje. Ki ima res veliko prodajo. Pikinezer je moj naročnik. No, pikinezer je velik vsaj toliko, da lahko stoji na tem istem bojnem polju. Jasno, da david goljata ne more premagati po večini klasičnih parametrov. Ne seže mu do kolen po infrastrukturi, ne seže mu do kolen po številu, ne seže mu do kolen po vplivu. 

Pa vendar, premagal bi ga lahko točno tako, kot je to storil bajeslovni junak. S kamnom in pračo točno med oči. S hitrostjo. Z iznajdljivostjo. S premetenostjo.

A poglej, poglej, najprej bo treba ljudi tule prepričati, da niso le pikinezer, ampak, da so david. No, David. Kar pa je stvar časa. Ugotavljam namreč, da največ časa traja premikanje prepričanj. Ko namreč nekdo verjame v nekaj, tega ni moč zelo na hitro spremeniti, je celo nevarno. 

Ume se spreminja odločno, a nežno. Nevarnost je v tem, da koga s prehitro spremembo sesuješ. In to ni prav. Najmanj kar je, je to manipulacija, hkrati pa ne izkazuje spoštovanja.

Prepričan sem, da je podobno tudi na drugih področjih. Stradivari lesa ni prisili, da je zazvenel kot nikoli doslej, ampak ga je sicer najprej odločno ukrivil, nato pa mu je najbolj tenkočutno prisluhnil. Prav ta kombinacija trdnosti v odločnosti in tenkočutnosti v mehkobi je tista, ki daje najbolj presunljive rezultate. Je kot simfonija z jasno vizijo in strukturo, a z angelsko mehkobo in navdihom.

In kako se bo končal naš boj z goljatom? Po mojem se bo goljat zapletel sam vase, mi pa bomo odbrzeli naprej. In dokler nam bo ime David, se nam ne bo česa bati. 

Leave a Reply

Required fields are marked *.