Pivo in kruh, isti izvor, drug način priprave. Žito, ki se zmoči in zavre, oziroma žito, ki ga najprej zmelješ in šele nato zmočiš, ter nato spečeš. Eno ali drugo je lahko dobra podlaga za analizo življenjske ravni posameznikov, saj gre v obeh primerih za potrošno dobrino najširše potrošnje. Pridržek glede absolutnosti širine pri pivu je alkohol, a to na analizo popolnoma nič ne vpliva.

Koliko piv lahko kupim z eno povprečno plačo?

Točno toliko, kolikor prikazuje krivulja za 60 let življenja v FRLJ, nato SFRJ, ter zdaj v RS. Analizo sem naredil leta 2014, morda jo posodobim.

Za analizo sem pridobil podatke iz SURSa, a ker gre za tako veliko časovno obdobje, sem moral skupaj zlepiti tri podatkovne vire. Najstarejši viri na SURSu celo niso na voljo v obliki računalniško berljivih tabel, ampak imajo tam skene ročno izdelanih in natisnjenih preglednic, ki jih je nato potrebno prepisati. Če bi bili vsi podatki strojno berljivi, bi morda na tej tabeli lahko že ob analizi vnesel še kruh, mleko, maslo, riž, ter še kaj.

Najbolj presenetljiva ugotovitev je, da smo imeli konec sedemdesetih let najvišjo življnenjsko raven merjeno s pivom. Za mlajše bralce je potreben komentar, da je šlo za obdobje, ko je država izrazito lahkomiselno jemala kredite na Zahodu, a je bilo nato pravljice v osemdesetih konec.

Ob analizi me je najbolj presenetilo leto 1990. Številke v tistem letu so ponorele. Cene za pivo so se spreminjale iz tedna v teden, nazadnje je bilo pivo vredno več milijonov dinarjev, plače so bile milijardne. Primerjave so v tistem letu nesmiselne.

Za bolj poglobljen vpogled v podatke je tu na voljo še analiza v orodju Tableau.