Gregor Cuzak

on marketing, business and philosophy

Zaupnost podatkov

| 0 comments

Pred dnevi sem usklajeval pogodbo z novim naročnikom. Izkazalo se je, da je naobčutljivejši del pogodbe dotični 5. člen, ki govori o varovanju poslovne skrivnosti. Torej ne člen, ki govori o vsebini dela, ali tisti, ki govori o poročanju, ali morda tisti o plačevanju, celo prekinitev pogodbe je rešena enostavneje.

Najpomembnejši vidik posla je zaupanje.

Brez zaupanja ti nobena pogodba ne pomaga, je pa pogodbe smiselno napisati toliko natančno, da je jasna narava sodelovanja in smernice pri razreševanju konfliktov, ali pač nesoglasij.

Pri varovanju poslovne skrivnosti je bilo pomislekov kar nekaj. Kaj sploh je poslovna skrivnost? Kaj je izdaja poslovne skrivnosti? Ali je odnos med naročnikom in izvajalcem glede skrivnosti simetričen ali asimetričen? Vsa ta vprašanja so pomembna, celo zelo pomembna, saj je izdaja poslovne skrivnosti potencialno najbolj tvegan del posla, celo bolj tvegan, kot če bi izvajalec v celoti zavozil projekt.

Moj predlog pri pripravi pogodbe je bil vnos klavzule o strogi poslovni skrivnosti, ki ni enaka navadni poslovni skrivnosti. Stroga poslovna skrivnost zahteva posebno navedbo ob razkritju le te in se nato tudi ščiti na način, ki je ekspliciten. Ostale poslovne skrivnosti se ščitijo implicitno, razume se, da se o njih ne govori, a meja ni enako stroga, kot pri, ja, strogi različici. Poglejte primer. V projekt povabite nekaj zunanjih partnerjev, pri čemer jim za pripravo predloga o morebitnem sodelovanju morate dati nekaj podatkov, ti pa so že navadna poslovna skrivnost. Če nato do sodelovanja ne pride, je jasno, da se izmenjanih podatkov ne sme razkrivati, vendar je težko preprečiti, da določene informacije o neuspelem poskusu sodelovanja ne bi prišle na trg. Trg je živ in udeleženci na njem si z informacijami na njem pomagajo do koristi. Konec koncev je prav ta horizontalni prenos informacij o poslovanju konkurentov v branži ena bistvenih vej preživetja konzultantov.

Pri strogi poslovni skrivnosti pa dileme ni. Določen podatek, recimo marža na nekem izdelku, ali pogoji sodelovanja z določenim partnerjem, pa so skrivnost, ki je javnost ne sme izvedeti. O širjenju te skrivnosti lahko odloča le lastnik osnovne informacije, ne pa tisti, ki jim je bila ta informacija predana pod oznako stroga poslovna skrivnost. Če je terminologija jasna, potem tudi ni težko sprejeti visokih pogodbenih kazni za razkritje teh informacij. Tovrstne kazni pa hitro lahko za nekajkrat presežejo vrednost celotnega posla. In ob tem se pojavlja vprašanje, kaj se sploh splača vedeti? Ali drugače, kaj pa če česa raje sploh ne bi vedel?

Podoben primer se mi je zgodil pri drugem naročniku. Po preliminarni analizi poslovanja, kjer sem podatke pridobil v prodajnem oddelku neposredno iz aplikacije za CRM, sem zaprosil za bolj podrobne podatke iz računovodskega sistema. Tu se je ustavilo. Drugi odločevalci v podjetju so dostop otežili mojemu neposrednemu naročniku, ki je član ekipe prodaje, ker niso čutili zaupanja do mene, saj bi s temi podatki lahko iz firme odnesel še bistveno več, kot bi lahko že s podatki iz CRM. Nič, sprejel sem, da podatkom v danem trenutku ni moč pridobiti, zato sem analizo preusmeril v področja, kjer se je dalo napredovati. Naročniku pa sem povedal, kje bi se zaradi pomanjkljivih podatkov lahko pojavile napake v obliki napačne podlage za odločanje.

Ker vse bolj delam kot obdelovalec številk, matematik (?) in sem vse manj tipičen tržnik, ki bi se igral le s sličicami in besedili, se vse pogosteje soočam z vprašanjem zaupanja. Opažam pa, da mi ljudje, ko vidijo, kaj znam s podatki narediti, postopoma vse bolj zaupajo. Na meni pa je, da to izkazano zaupanje potrjujem sproti z aktivnostmi in dolgoročno s ščitenjem lastnih referenc. Zato tudi po prekinitvi sodelovanja ostajam lojalen svojim nekdanjim naročnikom. Prav skrivnosti, ki si jih v poslu izmenjujemo, so tista ključna komponenta večne poroke z naročnikom ne glede na dolžino trajanja pogodbe. Ali drugače, ko nekoga spoznaš, ga pozabiti več ne moreš. Če to zanikaš, si zaupanja ne zaslužiš.

Leave a Reply

Required fields are marked *.