Gregor Cuzak

on marketing, business and philosophy

perpetum.JPG

Perpetuum mobile

| 12 Comments

Pred dnevi sem od mojega dobrega kolega Miloša dobil naslednji izziv:

Dva vikenda nazaj sem imel preveč časa in pripravil zamisel perpetuum mobila. Ker vem, da so ti fizikalni izzivi 21 stoletja nadvse všeč, ti enega pošiljam, da objaviš na svojem blogu.

Če ne deluje, bom z vesljem prebral na tvojem blogu zakaj ne.

perpetum.JPG

Odgovor je: ne deluje!

Zakaj ne? Zato, ker je najosnovnejši princip delovanja vesolja princip ohranitve energije.

V vesolju je veljavnih še nekaj podobnih principov, vendar niti eden ni tako osnoven kot je princip ohranitve energije. Enostavno povedano ta princip govori o tem, da energije ni moč iz nič ustvariti, enako pa ne more v nič izginiti. Ves čas pa je mogoče energijo transformirati, iz ene oblike v drugo.

V elektrarni tako energijo premoga/nafte/sonca/vode/urana/valov/vetra spreminjamo v električno energijo. Ko električna energija pride do stroja/luči/pečice, se energija ne potroši, ampak se pretvori, deloma v koristno delo, večina pa v manj uporabno obliko energije, to je v toploto. Toplota ima manjšo uporabnost zato, ker se veliko slabše od drugih oblik energije pretvarja, saj pri tem velja drugi najpomemnejši princip vesolja, to je entropijski zakon, o katerem sem že pisal.

Miloš, zakaj torej tvoj perpetuum mobile ne deluje?

Škripci, vrvi, plošče in žogice mi povedo, da je gibanje tvojega sistema odvisno od pretvorb potencialne energije. Kar je zgoraj, lahko s potjo navzdol nekaj poganja. Ko se en del tvojega sistema premakne dol, se nekje drugje nekaj premakne gor.

Škripci ponavadi olajšajo dvigovanje bremen. 100kg težak tovor je mogoče potegniti višje tudi z 20kg ‘močnim’ vlekom. Vendar pozor, za 1m dviga 100kg tovora, je potrebno z 20kg povleči 5m vrvi, ali drugače povedano – škripec mora imeti razmerje vsaj 1:5. Vsaj!

Škripec zato ni vir energije, ampak je le vzvod na vrvi. Energijsko je v najboljšem primeru nevtralen, večinoma pa še malo energije pokuri, ker se greje.

Če torej želiš, da se tvoj perpetuum mobile deluje, potem moraš v njem ugotoviti, kje energijo v sistem dovajaš in kje jo odvajaš. Odvajaš jo zagotovo povsod tam, kjer kaj škriplje/se drgne/se greje, če pa želiš iz sistema še kakšno korist, potem gledaš, kje je tvoj transportiranec (žogica?) končal v neki višji legi. Že za prvi tip odvajanje energije (gretje), vira nimaš, kaj šele za to, da ti bo sistem nek tovor dvigoval.

Če hočeš korist, jo torej nujno plačaš. Ali drugače povedano, nobeno kosilo ni zastonj.

12 Comments

  1. zadeva seveda obstaja, samo zaenkrat je se v ilegali, takoj ko bo objavljen razpis in nagrada za to stvar, bomo imeli vsaj 100 variant tega stroja na voljo, zakaj pa takega razpisa se ni, pa se vprasajte sami, tim_resel@yahoo.com

  2. @gregor k.

    Uf, super razmišljanje. Zanimiv poskus je v 19. stoletju naredil Ernest Mach, ki ga poznamo po izračunu hitrosti zvoka. Enkrat se je za hec odločil in je izpeljal celotno fiziko brez uporabe fizikalnih sil. In se mu je seveda izšlo.

    Podobno je po mojem s časom. Pa tudi s prostorom. Bistvo tovrstne redukcije je v tem, da razumeš medsebojne odnose in jih pravilno nadomestiš z nečim, kar ohrani razmerja. Gravitacijo naprimer odlično nadomestiš z ukrivljenostjo prostora. To je vse, kaj je vrli gospod E. naredil ob začetku 20. stoletja. In rodila se je glomazno fantastična teorija, ki ji je še danes po lepoti redkokatera seže do gležnjev.

  3. Tale pregovor namreč v ozadju predpostavlja zanimivo premiso: Nekje vendar obstaja cena zastojn kosila. Torej, le “ceno”.

    Iz kerega buđeta torej “ukrasti” zastojn kosilo? Kaj če bi v fiziki odstranili komponento časa? Ne da je naredimo še bolj realtivno kot naš vrli einstein, kaj če jo skenslamo iz vseh enačb? Da predpostavimo svet, kjer časa enostavno ni, torej v nasprotju enosmernega gibanja časa in prostora – tam ni potrebno energijo nikamor in nikomur predpisati, ker je seveda poljubna.

    Malo težje je slednjo teoretično idejo prenesti v menedžment. Morda pa ideja vsekakor ni tako fantazmična. Potrebno bo ukrasti čas. Oziroma ga vsaj prehiteti. Opa, pomota, stalno prehitevati.

  4. @Gru:

    Nisem jaz tako pohlepen kot ti… Meni zadostuje 8 ur dnevno.

    8 ur x neskončnost = ves čas x neskončnost / 3 = neskončnost

    Kar pomeni, da bi trije sicer samo 8 ur delujoči kvazi perpetum mobili proizvedli isto energije kot en sam, ki bi deloval 24 ur…

    Če še vedno ne verjameš… Kaj pa če bi bili trije taki povezani v verigo? Koo prvi neha sproži delovanje drugega, drugi tretjega in tretji prvega -> 24 ur perpetum mobile…

    Fidodido:
    Kako ti je všeč storitev ITIVI?

  5. @fifodido

    Hvala za ta komentar. Imaš seveda prav. Pred pisanjem odgovora Milošu sem razmišljal tudi o tej komponenti. Dejansko je namreč res, da je mogoče izkoriščati vire energije, ki jih navidez ni.

    Najbolj ekstremen primer tega je t.i. izhlapevanje črnih lukenj, kar je sicer bolj znano kot Hawkingovo sevanje. Zadeva je precej široka in zahteva svoj zapis, ki ga bom z veseljem tudi objavil, vendar vseeno na kratko tule.

    Splošno znano je, da črna luknja vase posesa skoraj vse v svoji okolici. Na meji črne luknje ji je mogoče ubežati le, če si hiter skoraj toliko kot svetloba. In ravno to se dogaja. Kot vsepovsod po vesolju je tudi ob črni luknji prostor vse prej kot miren, dolgočasen in tih. Nasprotno, prostor je kot stalno žuboreča juha in del tega žuborenja je nastajanje parov delec-antidelec, ki se pojavijo in izginejo prej, kot bi prišlo do kršitve t.i. heisenbergovega načela nedoločnosti.

    Ob črni luknji pa se zgodi to, da parček črno luknjo ukani in ji ukrade ravno toliko energije, da se eden izmed obeh delcev osvobodi in odleti stran od črne luknje. Ta pobeg, to sevanje se zdi kot perpetuum mobile, zastonj energija, pa ni. Plačnik je črna luknja. Ki zaradi teh kraj v paru na koncu izhlapi. Izgine v nič. Nada. Zero.

  6. V bistvu povsem možno da deluje. Vsi ki kot iz topa vedno izstrelijo da perpetuum mobile ne deluje pozabljajo eno dodatno osnovno dejstvo zemeljske fizike. Vse iz preprostega razloga ker so jim to verjetno povedali že v šoli, na prvo žogo je zadeva logična in zakaj bi ramzišljal proti “aksiomom” fizične logike (čeprav se izkaže da to niso).

    1. perpetuum mobile v svoji teoriji res ne more delovati, to je dejstvo in v to zaenkrat ni dvoma.
    2. skoraj vsi pozabljajo na nekaj fizičnih zakonitosti ki veljajo na naši zemlji – kot je recimo moč gravitacije – in nimajo posebne zveze s teoretično idejo perpetuum mobila v svoji definiciji vendar bi teoretično povsem lepo omogočale neskončne stroje v pogojih kakršne imamo. Pri tem seveda ne gre za perpetuum mobile, ki bi energijo ustvarjal sam, gre pa za to da je stroj ki izkorišča “moč zemlje” in daje na videz vtis popolnega perpetuum mobila.

  7. @Gru

    as always, it is the genuises that bark least and bite most
    hvaležen

  8. Hehe, MF, deluje torej 7 ur. Si samo ∞/7 krat slabši od perptuuma.

  9. vhodni podatki:
    – višina nižjega škripca 1 m, dolžina vrvi 1,2 m -> odvajanje vira energije elektromotor, ki polni akomulator
    – višina višjega škripca 1,5 m (0,3 m je višina škripčevja 1:4) dolžina vrvi je lahko 6 m -> energijo se odvaja enako kot prej
    – teža 1 kroglice je 5 kg
    – uporabljam svileno vrv z zanemarljivo težo
    – vsi škripci so naoljeni
    – zadeva deluje od 15:00 do 22:00, da lahko gledam TV
    – segrevanje, ki nastane zaradi trenja se ohladi noč z nižjimi temperaturami…

  10. @Gregor

    Nekdo je nekoč rekel, da so metafore gnoj jezika. V obeh pomenih, v slabem in v dobrem.

  11. Gregor, si pa radodaren z metaforami v zadnjih postih! Cool! ;-))

  12. Hm … vidim, da bi lahko kar večkrat sem zašla, ker sem večino fizike na faksu prešpricala 😀

Leave a Reply

Required fields are marked *.