Gregor Cuzak

on marketing, business and philosophy

Osebna izkušnja

| 4 Comments

V zadnjem času spet kar precej predavam. Začel sem konec aprila s tremi predavanji in sicer na EF pri študentih podiplomskega študija trženja, pri Tomažu Kolarju, kjer sem predaval o vinih, oziroma o tem, kako zasnovati poslovni načrt za prodajo vin po spletu. Meni je bilo to doslej eno najljubših predavanj. Tako, zaradi feelinga. Predaval sem brez prosojnic in brez kakšne posebne priprave, le Valentin je posebej za to priložnost spisal zelo kakovostno strokovno besedilo o vinih. Vse skupaj sem podprl s svojimi izkušnjami iz vodenja iTiVija, ter v veliki meri tudi z obisk sejma Vinitaly, o katerem sem tule že pisal.

Drugo je bilo predavanje na Danilovi konferenci. Na predavanje sem se pripravil tako, da sem spisal zapis na blogu, nato pa sem, kot bi bil kakšna brzostrelka, pred udeležence nasul toliko idej, da me na koncu skoraj ničesar niso upali vprašati, deloma iz spoštovanja, še bolj pa najbrž iz pomilovanja, češ, ja kaj pa naj ga še vprašamo, če je govoril kot kakšen strgan dohtar 😉 Meni se je vse skupaj zdelo izvirno, pa vendar, glavna hiba je bila v tem, da sem filozofiral o principih ter konceptih, ki delujejo bolj kot znanstvena fantastika, kot kaj resnično uporabnega. Saj ne, da nisem izpadel suveren, a kaj, ko le zase. Skratka, larpurlar. Danilu obljubim, da bom naslednjič bolj pohleven.

Tretje predavanje, tik pred dopustom in tudi na enega najbolj dramatičnih dni, kar jih pomnim, je bilo pri Alešu Liscu, na temo mafijskega upravljanja. Predavanje je potekalo ok, dobil sem nekaj zelo pozitivnih kritik, eno negativno, ter nekaj nevtralnih. Mi je pa to predavanje dalo eno zelo močno ugotovitev, ki se je na tak način nisem zavedel še nikoli doslej. Občinstvo mi je jasno dalo vedeti, da nekajkrat bolj ceni, če govorim o lastnih izkušnjah, kot če nakladam o nečem iz literature. Hmm, ja.

Jutri zopet predavam. Zopet pri Alešu, tokrat na njegovi marketinški super konferenci, na kateri je zbral vsega spoštovanja vredne predavatelje. Predaval bom o segmentaciji, ki mi je dovolj domača, da o njej lahko povem veliko, hkrati je dovolj specializirana, da se v njej vidi strokovnost, obenem pa sem jo spisal tako, da sem zavestno zavrl vse znanstveno-fantastične ideje, ki se mi pogosto podijo po glavi. Zakaj bi ljudem razlagal o tunelih skozi zemljo in teleportih po vesolju, če so me pa prišli poslušat o marketingu? Jasno. No, meni očitno ne vedno. Kakorkoli, predavanja se enormno veselim.

Nenazadnje pa želim komentirati tudi še eno zelo zanimivo ne-predavateljsko izkušnjo, ki sem je bil deležen minuli petek. Odločil sem se, da bom cel dan posvetil barcampu, nekakšni tržnici s predavanji, kjer se zbere množica, pretežno geekovsko navdahnjene web 2.0 srenje in se nato cel dan naslaja nad umotvori, predlogi, samoreklamo in sicer tudi resnimi prezentacijami svojih kolegov. Tokrat sem le poslušal in ugotovil naslednje: prvič, barcamp je super izkušnja, ki jo priporočam vsakomur, drugič, nekatera predavanja so bila über-dobra, druga žal ne. In zakaj to pravim tule? Zato ker je filter enak, kot pri meni tam zgoraj. Predavanja, ki so izhajala iz osebne izkušnje so bila nad prečko (bar ;-), ona druga teoretična so ostala pod njo. Upam, da mi je tudi v luči tega zdaj nekaj končno jasno. Osebno šteje, neosebno naj prodajajo drugi.

4 Comments

  1. osebna izkusnja == nekaj konkretnega
    teorija/filozofija == a ni tega ze dost? Dosti jih ima polna usta idej, naredijo pa nic -> izvedljivost??

  2. Pingback: BarCampLjubljana2 followup posts | barcamp Ljubljana 2009

  3. Kdaj bo pa kako predavanje o superstrunah? Eko še bolš, o supertortah?
    Škoda energije za ta nesigurn branding. Peka tort, začinjena z marketingom in sm ter tja planckovo konstanto pa elektroni k letijo skoz moko pa bo udeležba do daska… pa za naslov predavanja loh daš po greenovo “G.Cuzak: Torta na struni”

    .

  4. Še moj komentar na včerajšnje predavanje pri Alešu. Super zadovoljen sem bil in sem tudi še danes.

Leave a Reply

Required fields are marked *.