Gregor Cuzak

on marketing, business and philosophy

Dimnik je žičnica je marketing

| 1 Comment

Med zadnjimi nekaj komentarji se je pojavilo kar nekaj nejevolje, češ, o čem ti sploh pišeš. Bluz, filozofija, številke, skoraj nič iTiVija, predvsem pa nakladanje. Z vsem se strinjam, vse akceptiram, hkrati pa vse odbijem, ker se vračam v jedro tega, kaj ta blog je. V tem blogu dejansko pišem o marketingu, iTiViju in mojem odnosu do teh dveh.

Besede so moje orodje in vihtim ga, pogosto zelo izbrano in natančno, a neredko tudi ne. Kdaj kaj, ne razlagam, stvar presoje. Zato tudi ni opravičil. 1. pišem zase in 2. pišem za stik z bralci. 2a. z nekaj bralci. 3. iTiVi bo imel svoje bložišče, namenjeno uporabnikom iTiVija, ki ga bo urejal Robert, odprli pa ga bomo s posebnim dogodkom, ki se bo zgodil v mesecu maju. Vabila sledijo.

Številke rad prepletam. Naj plešejo, če že plešem jaz in plešejo bogovi in pleše vsa snov v vesolju.

Gremo k današnji temi. Opozarjam, besedilo je simbolne narave in zahteva veliko vzporednega razmišljanja. Opozarjam zato, ker pri takem načinu razmišljanja nastane precej miselnih smeti, o katerih pa je tule itak govora, tako da kar pogumno naprej.

Dimnik je most med tremi sferami, je kot drevo, s koreninami v geosferi, delčke geosfere trosi v biosfero, zgradili pa smo jo noosferiki. Noosferiki smo bitja, ki razmišljamo in s tem tvorimo noosfero. Dimnik je nekakšen pospeševalnik, morda tudi mešalnik. Ljudje z ekološkim načinom razmišljanja radi rečemo, da gre za tipičen primer onesnaževanja, vendar pozor, že sama ekologija zahteva kritično presojo. Ekologija namreč še zdaleč ni le odnos do naravnega okolja, t.i. biosfere, ampak je tudi odnos do nas samih in zlasti do našega načina razmišljanja.

Ekologija brez celostnega razmišljanja ni mogoča, zato je izločevanje nas, kot soodgovornih za razvoj okoljskih interakcij, neekološko. Ekstremni pogled v tem oziru bi lahko bil ta, da za čisto okolje najbolj poskrbijo čiste misli, a čistost misli je sama po sebi zelo nečista, saj aludira na enoumje. Kot kaže je boljši način ta, da si priznamo, da nečistosti pač so in da jih tudi sprejmemo. Saj če jih ne, smo prikrajšani za mnogo zelo dobrih reči. Pri dimnikih recimo za elektriko, toploto in to, da tule jaz pišem, mi pa beremo tale zapis.

‘Dimniki’ so neizogibni, saj koristi brez nečistoč ni. Pika. Katerikoli sistem za nastanek energije si izmislimo, nikoli nam ne bo uspelo sestaviti takega, da v njem ne bi bilo odpadka. Pri hidroelektrarni je recimo odpadek celo energija, saj ta nastaja prekomerno takrat, ko je ne rabimo, in obratno, ko je suša in jo najbolj potrebujemo, je ni. ‘Dimnik’ je torej odvod energije ali snovi, kar je itak eno in isto, iz sistema. Če pri tem izgleda kot cigara, je to bolj slučaj, čeprav tako zelo velik slučaj to spet ni.

‘Žičnica’ je ‘dimnik’, ki ni le odvod energije, ampak je vpreženje energije za to, da se opravi neko delo. Pri žičnici to pomeni, da smučar pride na vrh, od koder, hojladrija smučarija, odvijuga v dolino. Potem se postopek ponovi. Dokler smučar ne omaga in ne odide na fižolovo juho, z olivnim oljem, a to je že druga zgodba, je žičnica dejansko tudi povezovalec treh sfer. Žičnica energijo dobi iz dimnika, torej iz elektrarne, o škodljivih učinkih gozdnih posek za potrebe smučišča ni dvoma, da zopet sodi v področje biosfere, del noosfere pa je smučarjeva motivacija za smučanje. Smučanje je užitek, prvovrsten. O škodljivosti smučanja ne razmišljam zato, ker menim, da je korist, ki jo imam s tem, da smučam veliko veliko večja od njene škode. Seveda me lahko kdorkoli pri tem izpodbija, a to je že stvar osebnih stališč, torej noosfere. Zase vem, da če uživam, lahko užitke nudim tudi drugim, ter to počnem na sonaraven način.

Zdaj pa še marketing. Kje v to zgodbo paše in kako povezuje tri sfere, če sploh? Marketing primarno deluje na ravni pospeševanja prodaje. Prodajajo se izdelki in storitve, ki so vsi nekakšen cvet treh sfer, geosfere, biosfere in noosfere. Izdelki so narejeni iz surovin, ali pa se izdelke uporablja za izvajanje storitev, vpliv na okolje je nedvoumen, vpletenost kreativnega noosferičnega duha pa je tudi nesporen. Marketing je nekakšen ‘dimnik’, ki cikel prehajanja produktov na trgu pospešuje. Hitreje in bolje ko deluje, večji je ostanek nečistoč, zlasti, če se zanemarja stranske učinke. Dober marketing je namreč tisti, ki sam sebe zmanjšuje, saj ves čas skupaj z inovativnostjo soustvarja produkte, ki zadovoljujejo potrebe. Tu pa je jedro zamere do marketinga, saj ima moč, da potreb ne le zadovoljuje, ampak jih najprej kar ustvari, zato da bi jih potem lahko zadovoljil. Spominja na hudičevo delo, mar ne? Ne, bistvo je v tem, da je marketing tudi kreativen, ustvarja, četudi potrebe. Slednje niso slabe same po sebi, je pa zopet potrebno ločevati med smiselnimi in nesmislenimi. Marketing kot ‘žičnica’ je ok, če je končni rezultat ta, da uporabniki uživajo in znajo užitek deliti naprej. Če ‘smučarji’ sami svojih užitkov ne delijo naprej, se cikel zapre in takrat se je potrebno res vprašati, ali ‘žičnica’ deluje pravilno. Do neba kričeč primer je finančna ‘žičnica’ v obliki kreditov, ki smo jih v preteklih letih delili in jemali za to, da bi se imeli fino, čeprav smo le trpeli v stiskah lastnih strahov. Ko gre poraba v samozadovoljitev, na račun tega pa pade raven družbenih interakcij, takrat je nekaj narobe, tako z ‘dimniki’, ‘žičnicami’ in ‘marketingom’.

Naj zaključim, kot sem začel. Ta blog je ‘dimnik’, po katerem moje misli privrejo na plano. V tem uživam, kot uživa vulkan, ki bruha. Hkrati je ‘žičnica’, ki mi omogoča moje užitke deliti z vami. Zagotovo nekaterim pri tem ne delam užitkov, a to je del cene mojega bloga. Nedvoumno pa je, da je ta blog marketing in to brez navednic. Zame, za vas in za iTiVi.

Kako za iTiVi? Tako, da je iTiVi ponudnik zabave na domu. Je prinašalec zgodb. Je pripovedovalec. Je poslušalec. iTiVi smo mi, jaz sem pa jaz in nisem iTiVi. Sem pa njegov del. Skupaj s teboj. Skupaj s sodelavci. Skupaj s strankami. Skupaj z bodočimi pisci za naše bložišče.

One Comment

  1. a lahko en komentar na uvod? lahko. na svojem blogu lahko pišeš kar hočeš in ne, kar pričakujejo tvoji bralci ali nebralci. ob nekaterih tvojih postih sem si pač mislila, da se ti pač dogaja, tako ali drugače in da ni treba, da vse razumem. in čar dobrih blogov je (lahko) tudi v tem, da nikoli ne veš, o čem bo avtor napisal naslednjič. to je tvoj blog in ostani zvest sam sebi.

Leave a Reply

Required fields are marked *.